Jedro

Tožnik v tožbi ni navedel, s katerim aktom ali dejanjem naj bi tožena stranka posegla v njegove ustavne pravice. Ker te pomanjkljivosti v določenem roku na poziv sodišča ni odpravil, je sodišče na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS tožbo zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani št. U 393/99-5 z dne 14.3.2001.

Obrazložitev

S 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo zaradi varstva ustavnih pravic, z 2. točko izreka pa ni ugodilo njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. V obrazložitvi k 1. točki izreka sodišče prve stopnje navaja, da je tožba nepopolna, ker ne vsebuje vseh podatkov iz 3. odstavka 28. člena ZUS. Tožniku je poslalo zahtevo, da naj navede vse, kar zahteva določba 3. odstavka 28. člena ZUS ter ga hkrati opozorilo na posledice, če tožbe v danem roku ne bo dopolnil. Ker tožnik v danem roku ni odpravil pomanjkljivosti tožbe, je tožbo zavrglo. V obrazložitvi 2. točke izreka izpodbijanega sklepa navaja, da je tožnik predlagal oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče mu je z dopisom za dopolnitev tožbe poslalo tudi zahtevo za predložitev manjkajočih potrdil skladno s 13. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST). Ker tožnik ni ravnal po tej zahtevi, njegovemu predlogu ni ugodilo.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Ponovi tožbene navedbe in med drugim navaja, da uprava kriminalistične službe ni izvedla inšpekcijskega nadzora glede zlorab varnostnikov V. d.o.o. L. - B. in je dogodek celo spremenila v "protinapad" ter si izmislila, da tožnik ni bil napaden. Po njegovem mnenju je V. d.o.o. prekoračila svoje pristojnosti, ko je izvedla preiskavo, posledično pa tudi pristojni organ policije, ki je opustil dolžno ravnanje nadzora in s tem prikril zlorabo navedenega podjetja. Ministrstvo svojih delavcev ne "izdaja" in podatkov, ki jih je sodišče zahtevalo od njega, državljanom ne sporoča. Sodišče prve stopnje je v celoti napačno presodilo vsebino dokazov. Odločitev sodišča zato nasprotuje tudi načelu pravičnosti. Neutemeljena je tudi zavrnitev predloga za oprostitev plačila stroškov postopka, saj zaradi njegove "šikanozne" izgube zaposlitve v letu 1998 in njegovega premoženjskega stanja izhaja, da ne more plačati stroškov postopka brez škode za preživetje samega sebe in svoje družine.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 28. člena ZUS je treba v tožbi, s katero se zahteva ugotovitev, da je izvršeno posamično dejanje oziroma prepoved izvrševanja posamičnega dejanja, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika, med drugim navesti dejanje, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika, kje in kdaj je bilo storjeno, organ ali uradno osebo, ki je to storila ter dokaze o tem. Taka tožba se lahko vloži le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V obravnavanem primeru pa v tožbi zaradi varstva ustavnih pravic, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa na podlagi podatkov spisa, ni bilo niti navedeno, s katerim aktom ali dejanjem naj bi tožena stranka posegla v tožnikove ustavne pravice. Ker tožnik pomanjkljivosti tožbe kljub pozivu sodišča prve stopnje in opozorilu na posledice ni odpravil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrglo, saj take tožbe ni moglo obravnavati.

Neutemeljena je tudi pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Ker tožnik tudi na zahtevo sodišča ni predložil listin, ki jih za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks zahteva ZST, sodišče prve stopnje, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ni moglo presoditi, ali je v določbah 13. člena ZST določeni pogoj za oprostitev plačila sodnih taks, izpolnjen. Pritožbene navedbe na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.