Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sklep in sodba I Cp 454/2003

ECLI:SI:VSKP:2004:I.CP.454.2003 Civilni oddelek

bolniški stalež nezgodno zavarovanje
Višje sodišče v Kopru
6. april 2004

Povzetek

Sodba obravnava primer, v katerem je tožnica zaradi nesrečnega padca utrpela poškodbo in je bila prehodno nesposobna za delo. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino, vendar se je tožena stranka pritožila, trdila, da tožnica ni predložila ustrezne zdravniške dokumentacije in da ni bila dejansko nesposobna za delo. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi in razveljavilo del sodbe, ki se nanaša na znesek odškodnine za dodatnih 11 dni, ter vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
  • Prehodna nesposobnost za deloAli je tožnica kljub odsotnosti formalnega bolniškega staleža in opravljanju nekaterih nujnih del, prehodno nesposobna za delo?
  • Zdravniška dokumentacijaAli je tožnica predložila zadostno zdravniško dokumentacijo za dokazovanje svoje prehodne nesposobnosti za delo?
  • Zamudne obrestiAli je bila tožena stranka v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti glede izplačila odškodnine?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Kljub odsotnosti formalnega bolniškega staleža in kljub opravljanju nekaterih nujnih del je tožničino stanje mogoče okvalificirati kot prehodno nesposobnost za delo.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se zato sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i za znesek 24.823,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 08.04.1998 dalje do plačila ter v celoti v odločitvi o stroških postopka ter v razveljavljenem delu zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne ter v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 103.807,94 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 08.04.1998 dalje do plačila, kar predstavlja dnevno odškodnino za obdobje 46-ih dni, ko je bila tožnica zaradi nesrečnega padca in pri tem zadobljene poškodbe nesposobna za delo. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo, glede stroškov postopka pa odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti 184.966,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.02.2003 dalje do plačila. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka po pooblaščencu. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov po 338.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje oziroma spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. V pritožbi najprej navaja, da je prvostopenjsko sodišče napačno razlagalo 9.tč. 13.čl. splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb Ne-91/1, kjer je natančno predpisan način in postopek ugotavljanja obstoja pravice do izplačila zavarovalne vsote za prehodno nezmožnost za delo. Eno izmed dokazil, ki jih mora predložiti upravičenec, je zdravniško spričevalo, ki mora vsebovati tudi obdobje, v katerem je bil nesposoben opravljati svoje redne delovne naloge in dela. Zdravniško potrdilo z dne 24.09.1997, ki ga je predložila v spis tožnica pred pravdo, teh podatkov ni vsebovalo. Tožnica zato ni dokazala svoje prehodne nezmožnosti za delo. Tudi okoliščina, da tožnica opravlja poklic učiteljice, ne opravičuje drugačnega obravnavanja njenega primera. Ne samo, da tožnica v kritičnem času ni bila v bolniškem staležu, temveč je tudi dejansko opravljala svoje delo. Od začetka šolskega leta dalje je hodila v službo, svojo odločitev pa opravičevala z razlogi, ki jih glede na določila zavarovalne pogodbe ni mogoče sprejeti kot opravičljive. Obveznost zavarovalnice namreč obstoji le, če je bil zavarovanec zaradi nezgode dejansko prehodno nesposoben za delo. Zmotno je stališče sodišča tudi v delu, ki se nanaša na zamudo tožene stranke, češ da je bila ta v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti že od 08.04.1998 dalje. Do tega dne namreč tožena stranka ni prejela vseh potrebnih dokazil o obstoju in višini obveznosti. Tožničino zdravniško potrdilo ni bilo zadosten dokaz o tem. Tožena stranka ni imela nikakršne potrebe po naročanju pregleda tožnice pri zdravnikih glede na vsebino predloženega zdravniškega potrdila. Tožeča stranka je po pooblaščencu podala odgovor na pritožbo, v katerem opozarja, da je tožena stranka tožeči stranki odklanjala izplačilo dnevne odškodnine le zato, ker ni bila v bolniškem staležu, ne pa tudi iz razloga, ker naj ji ne bi bila predložena celotna potrebna zdravniška dokumentacija. Pritožba je delno utemeljena. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bila tožnica nedvomno prehodno nesposobna za opravljanje svojega dela od 02.08.1997 do 06.09.1997, t.j. v obdobju petih tednov. Do tega zaključka je prišlo na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenca medicinske stroke dr. Jožeta Trstenjaka, kateremu je dalo nalogo, naj ugotovi, ali je bila tožnica v zvezi s poškodbo z dne 2.8.1977 prehodno nesposobna za delo ter naj opredeli glede na razpoložljivo dokumentacijo tudi čas njene nesposobnosti za delo (sklep z dne 17.12.2002 na l.št. 29 spisa). Pritožba tožene stranke zato v zvezi z navedenim obdobjem po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno zatrjuje, da prehodne nesposobnosti za delo v smislu 9.tč. 13.čl. splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb Ne-91/1 prvostopenjsko sodišče ni pravilno razlagalo. Prepričljivi so namreč tudi razlogi prvostopenjskega sodišča, da tožnica, ki je po poklicu učiteljica, v mesecu avgustu bolniškega staleža ni koristila zaradi šolskih počitnic. Izpovedba tožnice, da je v prvih dneh v mesecu septembru v šoli opravljala le najnujnejše stvari (prve šolske ure pri prvošolčkih, glede na najobčutlivejše obdobje otrok v šoli) pa še vedno sovpada z ugotovitvami izvedenca o prehodni nesposobnosti za opravljanje dela do 06.09.1997. Zato je kljub odsotnosti formalnega bolniškega staleža in kljub opravljanju nekaterih nujnih del tožničino stanje mogoče okvalificirati kot prehodno nesposobnost za delo. Utemeljeno pa pritožba izpodbija zaključek prvostopenjskega sodišča, da je bila tožnica nesposobna za delo vse do 18.09.1997 že zato, ker je bila nazadnje na kontroli pri svoji osebni zdravnici 18.09.2002 in zato, ker njen zdravniški karton do tega dneva izkazuje prisotnost bolečin. Tak zaključek je namreč v nasprotju z gornjo ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, ki ima podlago v mnenju izvedenca, ki ga je sodišče postavilo prav zaradi opredelitve obdobja tožničine nesposobnosti za delo. Tožena stranka namreč utemeljeno opozarja na okoliščino, da je tožnica določen obseg svojega dela v mesecu septembru dejansko opravljala, prvostopenjsko sodišče pa se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je od 06.09.1997 do 18.09.1997 tožnica po medicinskih standardih bila sposobna opravljati svoje redne delovne naloge in dela. Kontrolni pregledi pri zdravniku ter bolečine, ki jih je mogoče blažiti z analgetiki bi po oceni pritožbenega sodišča lahko le ob sočasno jasnem izvedeniškem mnenju pomenili, da je pri tožnici vse do 18.09.1997 šlo za takšno povečanje naporov, ko je njeno stanje mogoče enačiti z nezmožnostjo opravljanja delovnih obveznosti. Vendar pa v sodbi ugotovljena dejstva takšnega zaključka zaenkrat ne potrjujejo, ker izvedenec o tem ni podal dovolj jasno in nedvoumno mnenje, sodba pa temelji deloma (za prvih pet tednov) na tem mnenju, deloma (za nadaljnja dva tedna) pa na drugih dokazih. Takšni razlogi sodbe so zato med seboj v nasprotju, kar je kršitev iz 14.tč.2.odst.339.čl ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo za znesek 24.823,00 SIT, torej za nadaljnjih 11 dni dnevne odškodnine (24 DEM dnevno po tečaju 9,402.8935), za razliko 78.984,30 SIT pa izpodbijano sodbo potrdilo. Pri ponovnem obravnavanju zadeve bo moralo prvostopenjsko sodišče s strani tožnice zatrjevane težave objektivizirati s pomočjo izvedenca medicinske stroke, kateremu je že v sklepu z dne 17.12.2002 dalo nalogo, naj ugotovi, ali je bila in koliko časa tožnica nesposobna za delo. Neutemeljeno pa pritožba tožene stranke izpodbija odločitev o zamudnih obresti ter ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bila tožena stranka z izplačilom svoje obeznosti v zamudi že od 08.04.1998 dalje. Tožnica je namreč, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče na podlagi listin, prebranih v dokaznem postopku, toženi stranki 23.03.1998 dostavila vso zdravniško dokumentacijo, ki jo je imela na voljo in ji pojasnila, zakaj bolniških listov ne more predložiti. Z zdravniškim potrdilom s popolno tožničino diagnozo ter opisanim potekom zdravljenja je torej tožena stranka razpolagala, zato je nedvomno imela možnost (glede na to, da iz njenih dopisov tožeči stranki izhaja, da je izplačilo dnevne odškodnine odklanjala le zato, ker tožnica ni predložila dokazila o bolniškem staležu) sama oceniti s pomočjo svoje strokovne službe utemeljenost tožničinega zahtevka za prvih 35 dni nezmožnosti za delo, v zvezi s katerimi je tožnica v dosedanjem postopku uspela.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia