Jedro

Pravila ZFPPIPP imajo značilnost posebnih pravil, ki se uporabljajo le za nekatere obligacijske pravice in položaje. Začetek stečajnega postopka glede na izpolnitveno ravnanje tako vpliva na vse denarne terjatve ter na nedenarne dajatvene in storitvene terjatve (ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase).Z začetkom stečajnega postopka za prej opisane terjatve upnikov, nastanejo določene materialnopravne posledice, ki so urejene v pododdelku 5.3.2. ZFPPIPP. Nedenarne terjatve se pretvorijo v denarne terjatve in se morajo kot take tudi prijaviti v stečajnem postopku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožniki so od toženke v delu, relevantnem za odločanje v revizijskem postopku, zahtevali, da izvede statično sanacijo objekta na naslovu Ulica 1 v Ljubljani, na način in v obsegu, kot je predvideno v Elaboratu za statično sanacijo objekta, Gradbenega instituta ZRMK, d. o. o., Ljubljana, s čimer bo preprečila nadaljnje posedanje in nagibanje objekta ter zagotovila varno uporabo objekta. Poleg tega so v obravnavanem pravdnem postopku od toženke zahtevali tudi plačilo odškodnine zaradi manjvrednosti stanovanj in škode na skupnih delih, kar pa v revizijskem postopku ni predmet presoje.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zahtevek tožnikov za statično sanacijo večstanovanjskega objekta na naslovu Ulica 1, Ljubljana, in za zagotovitev stabilnosti tega objekta zavrne (I. točka izreka). Delno je ugodilo zahtevku za ugotovitev obstoja terjatev tožnikov iz naslova odškodninske odgovornosti toženke (II. točka izreka), višji zahtevek tožnikov pa je zavrnilo (III. točka izreka). Sklenilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pravdnega postopka (IV. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje revizijo vlagajo prvi, drugi, tretji, četrti, sedmi, osmi, dvanajsti in trinajsti tožnik. V njej uveljavljajo revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da reviziji ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podrejeno predlagajo, da sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglašajo stroške revizijskega postopka.

5. Revizija tožnikov je bila vročena toženki in stranski intervenientki, ki nanjo nista odgovorili.

**Glede uporabe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)**

6. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred 14. 9. 2017, to je pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017; v nadaljevanju ZPP-E). Postopek pred Vrhovnim sodiščem se je zato na podlagi prvega odstavka 125. člena ZPP-E nadaljeval po določbah ZPP, ki se uporabljajo do začetka uporabe ZPP-E. **Ugotovljeno dejansko stanje**

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja: — tožniki so lastniki stanovanj v stavbi na naslovu Ulica 1 v Ljubljani; toženka pa je bila investitor in izvajalec gradnje stanovanjsko poslovnega objekta A., ki se nahaja v neposredni bližini stavbe tožnikov; — na objektu tožnikov so se pojavile razpoke, stavba se je tudi posedla; ugotovljeno je bilo, da je škoda na objektu tožnikov posledica več vzrokov, tudi strokovnih napak toženke pri gradnji objekta ...; — tožniki so obravnavano tožbo vložili leta 2009; nad toženko pa se je s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru St 1301/2012 14. 8. 2012 začel stečajni postopek; — iz končnega seznama prijavljenih terjatev izhaja, da so tožniki v stečaju nad toženko iz naslova manjvrednosti stanovanj zaradi povzročene škode prijavili terjatve v skupnem znesku 834.677,08 EUR (oziroma z vključenimi obrestmi in stroški v skupni višini 916.255,08 EUR); — nedenarne terjatve tožniki v stečajnem postopku nad toženko niso prijavili: ob prijavi terjatev v stečajnem postopku so tožniki sicer zahtevali izvedbo takojšnje sanacije statike objekta, a je stečajno sodišče to zahtevo obravnavalo kot predlog za izdajo začasne odredbe in jo odstopilo v odločanje pristojnemu sodišču; predlog za izdajo začasne odredbe je bil pravnomočno zavržen.

**Razlogi sodišč nižjih stopenj**

8. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za izvedbo sanacije zavrnilo. Zaključilo je, da gre za nedenarno terjatev v smislu drugega odstavka 20. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki se je z dnem začetka stečajnega postopka v skladu z 253. členom ZFPPIPP pretvorila v denarno terjatev. Tožnica je bila v pravdnem postopku tako s strani sodišča kot tudi s strani toženke opozorjena na pravne posledice začetka stečajnega postopka nad toženko, a nedenarnega zahtevka tej okoliščini ni prilagodila, terjatve pa tudi ni prijavila v stečajnem postopku. Ob upoštevanju ugotovitev izvedenca in sprejemanju njegovega mnenja in s sklicevanjem na 32. člen Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 pa je ugodilo zahtevku tožnikov iz naslova odškodninske odgovornosti toženke zaradi manjvrednosti stanovanj in nastale škode na skupnih delih.

9. Sodišče druge stopnje je v zvezi z zavrnitvijo zahtevka za statično sanacijo objekta pritrdilo argumentom sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da so bili tožniki izrecno pozvani, da nedenarni zahtevek pretvorijo v denarni, a so kljub temu vztrajali pri zahtevi za sanacijo objekta. Ker so z zahtevano obsežno sanacijo objekta povezani stroški, gre za takšno nedenarno terjatev, ki vpliva na obseg stečajne mase, zato je uporaba 253. člena ZFPPIPP pravilna. Gre za temeljna pravila in logiko stečajnega postopka, zato z odločitvijo niso bile kršene zatrjevane ustavne pravice tožnikov, ki so v pravdnem postopku imeli možnost modifikacije zahtevka. Sporna terjatev tudi ni bila prijavljena v stečajnem postopku. Zaključilo je, da je tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.

**Jedro revizijskih navedb**

10. Revidenti izpodbijani sodbi očitajo nepravilnost, nezakonitost, nepravičnost in arbitrarnost. Sodišču očitajo, da kljub zavedanju, da objekt ni potresno varen, zanika kršitve temeljnih pravic tožnikov s sklicevanjem na 253. člen ZFPPIPP. V tem delu gre zato za nasprotje v obrazložitvi sodbe. Tožniki so vsak dan življenjsko ogroženi in oškodovani, zato so prepričani, da imajo pravico zahtevati odpravo škode od povzročitelja, ki je bil ob začetku pravdnega postopka, tj. v letu 2009, še delujoča pravna oseba. Zaradi nerazumno dolgega postopka sodišče ni pravočasno odločilo o zahtevku za sanacijo objekta. Pravdni postopek bi bil do začetka stečajnega postopka lahko že zaključen. V odškodninskem pravu je primarna oblika odškodnine v vzpostavitvi prvotnega stanja, kar tožniki tudi zahtevajo; z izpodbijano odločitvijo pa so ostali brez pravnega varstva in nezaščiteni. Pri zahtevi za statično sanacijo objekta ne gre za klasično terjatev tožnikov, ampak za zahtevek, s katerim tožniki od toženke zahtevajo, da izpolni svoje elementarne dolžnosti iz naslova odškodninske odgovornosti, zato razlaga 253. člena ZFPPIPP na način, kot jo razlaga pritožbeno sodišče, pomeni "črkobralstvo". Če v stečajnem zakonu obstaja pravna praznina za podobne primere, jo mora sodišče napolniti s smiselno uporabo določb ZFPPIPP. Z izpodbijano odločitvijo je kršeno tudi temeljno načelo stečajnega prava iz 46. člena ZFPPIPP, tj. načelo enakega obravnavanja upnikov, ki predpostavlja pošteno ravnanje in prepoved povzročanja škode upnikom. Revidenti opozarjajo tudi na 316. člen ZFPPIPP, ki dopušča dokončanje poslov stečajnega dolžnika, če to dovoli sodišče. 11. Odločitev sodišča je samovoljna, v nasprotju z 2., 22., 33., 34., 67., 72. in 78. členom Ustave RS, 6. in 13. členom Evropske konvencija o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), ter 1. členom Protokola k EKČP. **Presoja utemeljenosti revizije**

12. Revizija ni utemeljena.

13. Pravnomočna odločitev o zavrnitvi zahtevka za sanacijo objekta je pravilna in zakonita. Sodišči nižjih stopenj sta namreč pravilno upoštevali okoliščino, da se je nad toženko v letu 2012 začel stečajni postopek in se posledično oprli na določbe ZFPPIPP, ki določajo pravne posledice začetka stečajnega postopka, konkretno na določbo 253. člena ZFPPIPP o pretvorbi nedenarnih terjatev.

14. Neutemeljeni so očitki revidentov, da sodišči nižjih stopenj pri svoji odločitvi nista upoštevali narave vtoževane odškodninske terjatve. Izraz terjatev se v ZFPPIPP uporablja v enakem pomenu, kot se uporablja v obligacijskem pravu. Gre za pravico upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev (primerjaj prvi odstavek 20. člena ZFPPIPP in prvi odstavek 34. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Terjatev kot obligacijska pravica v ožjem smislu vključuje tri vrste upravičenj: (1) izpolnitveni zahtevek kot temeljno materialnopravno upravičenje, (2) razpolagalno upravičenje in (3) pravovarstveni zahtevek. Materialnopravno upravičenje opredeljuje dve značilnosti pravice, in sicer na kakšen način lahko njen imetnik uveljavi pravico in proti komu jo lahko uveljavi. Temeljno upravičenje je naslovljeno na dolžnika v obligacijskem razmerju, naslovnik pravovarstvenega zahtevka pa je sodišče, od katerega upnik zahteva sodno varstvo. S tožbo zahteva, da mu sodišče nasproti dolžniku zagotovi pravno varstvo določene vsebine.1

15. Začetek postopka zaradi insolventnosti in pravna dejanja oziroma opustitve povzročijo določene pravne posledice za nekatere vrste terjatev upnikov do insolventnega dolžnika, nad katerim se začne in teče postopek zaradi insolventnosti. Pravila ZFPPIPP imajo značilnost posebnih pravil, ki se uporabljajo le za nekatere obligacijske pravice in položaje, medtem ko za druge veljajo splošna pravila obligacijskega prava. Pravne posledice, ki nastanejo z začetkom postopka zaradi insolventnosti za obligacijske pravice, so odvisne od vrste pravice.2 Začetek stečajnega postopka glede na izpolnitveno ravnanje tako vpliva na vse denarne terjatve, pojem nedenarnih terjatev pa je v ZFPPIPP urejen v ožjem pomenu, zato se pravila ZFPPIPP uporabljajo le za nedenarne dajatvene in storitvene terjatve, ne pa tudi za nedenarne opustitvene in nedenarne dopustitvene terjatve.3 Zakonsko definicijo ZFPPIPP, ki opredeljuje terjatve, je treba dopolniti tudi s tem, da pravne posledice stečaja veljajo le za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase.4 V obravnavani zadevi tožniki od toženke zahtevajo izvedbo sanacije objekta, kar pomeni, da je predmet pravovarstvenega zahtevka nedenarna storitvena terjatev, ki glede na njeno vsebino nedvomno neposredno vpliva na obseg stečajne mase, zato je glede na vsebino pravice utemeljena uporaba posebnih pravil ZFPPIPP in ne splošnih pravil OZ,5 kot to zatrjujejo revidenti.

16. Z začetkom stečajnega postopka za prej opisane terjatve upnikov, med katere po svojih lastnostih spada tudi terjatev tožnikov, nastanejo določene materialnopravne posledice, ki so urejene v pododdelku 5.3.2. ZFPPIPP. Njihov namen je v zagotavljanju spoštovanja načel postopkov zaradi insolventnosti, kar se zagotovi s tem, da se na dan stečajnega postopka vse dolžnikove obveznosti spravijo na skupni imenovalec in s tem ugotovi skupna višina teh terjatev na dan začetka stečajnega postopka.6 V skladu z izrecno zakonsko določbo ZFPPIPP nekatere materialnopravne posledice začetka stečajnega postopka povzročijo spremembo vsebine obligacijskega razmerja med upnikom in dolžnikom, katerega predmet je terjatev, za katero te posledice nastanejo. To materialnopravno posledico ZFPPIPP imenuje pretvorba terjatev in je urejena v 253. do 255. členu ZFPPIPP. V skladu z določbo prvega odstavka 253. člena ZFPPIPP med takšne terjatve, pri katerih pride do pretvorbe, in s tem materialnopravnih posledic vsebine pravice, spadajo tudi nedenarne storitvene in dajatvene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, za katere ZFPPIPP izrecno določa, da se z dnem začetka stečajnega postopka pretvorijo v denarne terjatve po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka.

17. Ker gre torej pri zahtevku tožnikov za nedenarno terjatev, za katero se v primeru uvedbe stečajnega postopka nad dolžnikom uporabljajo posebna pravila ZFPPIPP (in ne pravila OZ), bi torej tožniki morali po prvem odstavku 296. člena ZFPPIPP svojo terjatev pretvoriti v denarno in jo kot takšno prijaviti v stečajnem postopku.7 Iz ugotovljenega dejanskega stanja v obravnavani zadevi izhaja, da vtoževana nedenarna terjatev ni bila pravočasno prijavljena v stečajnem postopku, zato je sodišče po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo. Terjatev zoper stečajnega dolžnika je namreč v skladu s petim odstavkom 296. člena ZFPPIPP prenehala.

18. Po zgoraj obrazloženem se za neutemeljene tako izkažejo tudi revizijski očitki, s katerimi revidenti sodišču druge stopnje očitajo nasprotje v obrazložitvi izpodbijane sodbe; zahtevek za sanacijo objekta je bil namreč kljub ugotovljeni škodi, za katero odgovarja toženka, upoštevaje logiko in veljavna pravila stečajne zakonodaje, katerih namen je prav enako obravnavanje upnikov, zakonito zavrnjen.

19. Vrhovno sodišče razume stisko revidentov, ki jim je zaradi ravnanj toženke nastala škoda, za katero zaradi uvedbe stečajnega postopka ne bo v celoti odgovarjala. Vendar pa je pri tem treba upoštevati, da stečajni postopek kot generalna izvršba nad insolventnim dolžnikom temelji na enakem obravnavanju upnikov, ki je uveljavljeno za terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka (46. člen ZFPPIPP), tako da skozi novelo prijavljanja in preizkušanja terjatev upnikov zagotavlja načelo sorazmernega poplačila iz unovčene stečajne mase na podlagi ustreznega sklepa o razdelitvi stečajne mase. V težnji po vsaj sorazmernem poplačilu terjatev pa morajo biti upniki aktivni ter morajo upoštevati in slediti kogentnim pravilom stečajne zakonodaje. Tožniki so bili na ta pravila med pravdnim postopkom izrecno opozorjeni tako s strani sodišča kot tudi s strani toženke, a svojega zahtevka temu niso prilagodili.

20. Izpodbijana odločitev je po obrazloženem zakonita ter skladna s stališči teorije in sodne prakse, zato neutemeljenost revizijskih razlogov implicira tudi neutemeljenost (sicer neobrazloženih in pavšalno zatrjevanih) kršitev pravic iz 2., 22., 33., 34., 67., 72. in 78. člena Ustave RS, 6. in 13. člena EKČP, ter 1. člena Protokola k EKČP. **Odločitev o reviziji**

21. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija tožnikov vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

**Odločitev o stroških**

22. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o stroških tožnikov za vložitev revizije je vsebovana v odločitvi o glavni stvari in je posledica njihovega neuspeha z izrednim pravnim sredstvom (154. člen ZPP).

1 Lojze Ude: Civilno procesno pravo. Uradni list RS, Ljubljana 2002, str. 207. 2 Nina Plavšak: Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2017, str. 102-108. 3 Glej drugi odstavek 20. člena ZFPPIPP. 4 Vladimir Balažic: Stečaj - aktualna vprašanja. Odvetnik, letnik 2013, številka 60, str. 24. 5 Začetek postopka zaradi insolventnosti ima pravne posledice za nedenarne dajatvene in storitvene terjatve oziroma obveznosti, nima pa vpliva na nedenarne opustitvene in dopustitvene terjatve. 6 Stečajni postopek vpliva le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale pred začetkom stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). 7 Glej sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 128/2014 z dne 22. 4. 2016.