Jedro

Po presoji sodišča je treba določbo 3. odstavka 109. člena ZDoh-1 razlagati tako, da se doba šestih let od dneva vpisa (ki mora biti za priznanje olajšave opravljen do 26. leta starosti) šteje do dokončanja posameznega študija oziroma posamezne stopnje študija ali študijskega programa. Ni namreč mogoče „seštevati“ različnih stopenj v izobraževanju v enoten študij, temveč je to dobo treba šteti od vsakokratnega prvega vpisa v posamezen študij.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Davčni urad A. (v nadaljevanju: prvostopni organ) je z odločbo št. ... z dne 7.11.2006 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) tožeči stranki odmeril dohodnino za leto 2005 v znesku 253.798,00 SIT, ter ji naložil v plačilo razliko med odmerjeno dohodnino in med letom plačano akontacijo dohodnine v znesku 74.134,00 SIT. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa je razvidno, da tožeči stranki-zavezancu osnova za dohodnino ni bila zmanjšana za olajšavo za vzdrževane družinske člane.

Ministrstvo za finance Republike Slovenije (v nadaljevanju: tožena stranka) je z odločbo št. ... z dne 27.8.2007 pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločitve navaja, da je iz spisovnih podatkov razvidno, da je vzdrževani družinski član B.B. (hči zavezanca, ki je bila prijavljena v napovedi za odmero dohodnine) v letu 2005 dopolnila 30 let in da je bila v študijskem letu 2005/2006 vpisana v prvi letnik Teologije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Glede na navedeno pa ne izpolnjuje pogoja iz 3. odstavka 109. člena ZDoh-1, po katerem se olajšava prizna tudi za otroke starejše od 26 let, če je otrok na študijski program vpisal še preden je dosegel starost 26. let. Tožeča stranka vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da ji je bila dohodnina za leto 2005 zaradi neupoštevanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana napačno odmerjena. V napovedi za odmero dohodnine je namreč prijavila vzdrževanje otroka – hčere B.B. Sklicujoč se na določbo 3. odstavka 109. člena Zakona o dohodnini navaja, da hči izpolnjuje vse predpisane pogoje za priznanje olajšave. Hči je bila namreč redno vpisana v visokošolski študijski program Teologija na Teološki fakulteti v študijskem letu 2004/2005 in v letu 2005/2006, kar pomeni, da je imela celotno koledarsko leto 2005 status redne študentke. Tožena stranka je tudi vsa prejšnja leta vzdrževanje hčere upoštevala pri odmeri dohodnine, in njen status do izdaje izpodbijane odločbe, čeprav je bila že starejša od 26. let, ni bil sporen. Potrdilo o vpisu oziroma o šolanju je predložila pravočasno. Glede uporabe določbe 3. odstavka 109. člena ZDoh-1 še meni, da je potrebno šteti vpis do vključno 26. leta, kar je v obravnavanem primeru upoštevano. Hči je imela ob vpisu v višješolski program Teološka pastoralna šola na Teološki fakulteti dne 1.10.2001 namreč 26 let in 5 mesecev. Ker je bil vpis pravočasen, je treba upoštevati nadaljevanje študija za nadaljnjih šest let, pri čemer program študija ni relevanten. Hči je tako zaključila v štirih letih višješolski program in se brez prekinitve vpisala na visokošolsko stopnjo na isti fakulteti, in tako ves čas imela neprekinjeno status redne študentke od dne 1.10.2001 do 30.9.2006, čeprav v različnih programih. Vse navedeno pa izkazujejo tudi listine, ki jih ima tudi tožena stranka. S tem pa je izkazana utemeljenost priznanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana, zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, zadevo vrne v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se ne strinja s stališčem tožeče stranke, podanem v tožbi. Za priznanje posebne olajšave za otroka, starejšega od 26 let, je potrebno upoštevati pogoj, da se otrok vpiše na študij do dneva, ko dopolni 26 let, vpis po tem dnevu pa ne predstavlja več izpolnitve pogoja. V ostalem pa se sklicuje na razloge, navedene v obrazložitvi odločbe, zato sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V zvezi z izpodbijano odločbo o odmeri dohodnine za leto 2005 je med strankama sporno vprašanje priznanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka ob napovedi za odmero dohodnine za leto 2005 uveljavljala olajšavo za vzdrževano hčer B.B., letnik rojstva 1975, kot dokazilo pa predložila potrdilo o vpisu z dne 24.8.2005, v 1. letnik v zimskem/letnem semestru v študijskem letu 2005/2006 Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, program Teologija – visokošolski. Nesporno je torej, da je hčer tožeče stranke v letu 2005 dopolnila 30 let. Po določbi 3. odstavka 109. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 59/06-UPB4 – ZDoh-1) se za vzdrževanega družinskega člana šteje tudi otrok do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in nima rednih dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti. Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šest let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štiri leta od dneva vpisa na podiplomski študij.

Ker je hčer tožeče stranke, za katero uveljavlja olajšavo, stara več kot 26 let, je potrebno v obravnavanem primeru uporabiti drugi stavek navedene določbe, ki pa si ga tudi po presoji sodišča tožeča stranka napačno razlaga. Po presoji sodišča je potrebno določbo 3. odstavka 109. člena ZDoh-1 razlagati tako, da se doba šestih let od dneva vpisa (ki mora biti za priznanje olajšave opravljen do 26. leta starosti) šteje do dokončanja posameznega študija oziroma posamezne stopnje študija ali študijskega programa. Ni namreč mogoče „seštevati“ različnih stopenj v izobraževanju v enoten študij, temveč je to dobo potrebno šteti od vsakokratnega prvega vpisa v posamezen študij. V obravnavanem primeru zato ni mogoče kot prvi vpis na študij v smislu določbe 2. stavka 3. odstavka 109. člena ZDoh-1 šteti vpisa v letu 2001 na višješolski program Teološka pastoralna šola, kot zmotno zatrjuje tožeča stranka v tožbi, pri čemer naj bi vpis v visokošolski program (potrdilo o vpisu z dne 24.8.2005) pomenil nadaljevanje takšnega študija v okviru dopustnih šestih let. Glede na navedeno, je ob ugotovljenem dejanskem stanju, ki med strankama niti ni sporno, da je ob vpisu v visokošolski program Teologija Teološke fakultete Univerze v Ljubljani v letu 2005 hčer tožeče stranke imela več kot 26 let, tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, torej določbo 3. odstavka 109. člena ZDoh-1, s tem, ko olajšave za vzdrževanega družinskega člana pri odmeri dohodnine za leto 2005 ni upoštevala.

Tožeča stranka pa ne more uspeti niti s sklicevanjem na dejstvo, da je bila olajšava za vzdrževano hčer do izdaje izpodbijane odločbe vsako leto upoštevana, kljub temu, da je bila hči že tedaj starejša od 26. let. Določba 3. odstavka 109. člena ZDoh-1, ki določa pogoj glede starosti in prvega vpisa otroka-študenta, se namreč uporablja od 1.1.2005 dalje, se pravi za odmero dohodnine za leto 2005 in dalje.

Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.

Tožeča stranka je s tožbo zahtevala tudi, da sodišče toženi stranki naloži povrnitev stroškov predmetnega postopka. Odločitev sodišča temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, v primeru ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.