Jedro

Pri izpodbijanem sklepu ne gre za upravno zadevo. Za odločanje odbora ni predpisan poseben upravni postopek, v zvezi s tem pa se tudi ne izda upravna odločba. Ni mogoče trditi, da gre za odločanje o drugih javno upravnih stvareh (4. člen ZUP) Ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, temveč gre za akt, ki predstavlja (prvo) fazo oziroma predhodno preverjanje v postopku, ki se zaključi z odločbo, ki jo izda minister. Čim je pa tako, je odločitev, da se pritožba zoper sklep Izvršilnega odbora ZZS zavrže, pravilna. Glede na vsebino celotne zadeve odločitev glede pridobitve pooblastila za izvajanje pripravništva ni sprejeta do trenutka, ko o tem odloči minister. Iz določb relevantne zakonodaje pa tudi ni razvidno, da bi bil minister pri odločanju vezan na predlog ZZS.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. 1100-157/2012/8 z dne 7. 11. 2012 je Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju ZZS) zavrgla pritožbo tožnika zoper sklep Izvršilnega odbora ZZS št. 454/25/2012, ker ne gre za upravno stvar. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je ZZS dne 29. 5. 2012 prejela vlogo tožnika za pridobitev pooblastila za izvajanje pripravništva zobozdravnikov. Nato se sklicuje na Zakon o zdravniški službi (v nadaljevanju ZZdrS), ki v prvem odstavku 22. člena določa, da minister na predlog zbornice s sklepom pooblasti izvajalce iz 21. člena tega zakona (pooblaščene izvajalce) za izvajanje vrste in obsega pripravništva in specializacij. Nadalje je naveden potek postopka po prejemu tožnikove vloge, ter da je bil tožnik 10. 10. 2012 pisno obveščen, da je bila vloga obravnavana na izvršilnem odboru po predlogu Komisije za akreditacije in bo ta odstopljena Ministrstvu za zdravje s predlogom, da se pooblastila ne podeli. Izvršilni odbor je dne 4. 10. 2012 sprejel enoten sklep št. 454/25/2012 v katerem so zajeti vsi kandidati, in sicer tisti, za katere je glede dodelitve pooblastil dan pozitiven predlog, kot tudi tisti, za katere je predlagano, da se pooblastila ne podeli. Tožnikova vloga za pridobitev pooblastila za izvajanje pripravništva zobozdravnikov je bila posredovana Ministrstvu za zdravje dne 11. 10. 2012. Tožnik je nato vložil pritožbo zoper sklep Izvršilnega odbora z dne 4. 10. 2012 v kateri je navedel, da o razlogih, zakaj za njegovo ordinacijo ni predlagana podelitev pooblastila za izvajanje pripravništva ni bil obveščen. ZZS meni, da to ne drži saj je bil o tem obveščen dne 3. 7. 2012 z obvestilom. Prav tako je bil dne 16. 7. 2012 pisno obveščen, da je v postopku pridobitve pooblastil ZZS zgolj predlagatelj in zato upravnih aktov ne izdaja. Glede na 22. člen ZZdrS sklep izda minister za zdravje. Pojasni, da je zahtevo preizkusila glede na 1. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in ugotovila, da v tem postopku ne gre za upravno zadevo, saj upravni akt še ni bil izdan in je zato pritožbo zavrgla.

Tožnik je zoper sklep vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za zdravje (v nadaljevanju Ministrstvo) z odločbo št. 021-162/2012/2 z dne 22. 1. 2013 zavrnilo. V obrazložitvi odločbe glede na pritožbene navedbe pritrjuje razlogom prvostopenjskega sklepa. Sklicuje se na 22. člen ZZdrS po katerem minister na predlog zbornice s sklepom pooblasti izvajalce za izvajanje vrste in obsega pripravništva in specializacij. V sklepu določi tudi število delovnih mest za usposabljanje zdravnikov in obdobje veljavnosti pooblastila. Tako glede na citirano določbo o pravici do pridobitve pooblastila za izvajanje pripravništva in specializacij odloča minister in ne ZZS. Ta je zgolj predlagatelj in ne organ odločanja. Odločitev o pooblastitvi oziroma ne-pooblastitvi izvajalca je v pristojnosti ministra za zdravje.

Pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezni izvajalec za pridobitev pooblastila določa Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacij zdravnikov in zobozdravnikov (v nadaljevanju Pravilnik), ki v 3. členu določa, da izpolnjevanje pogojev ugotavlja za to posebej imenovana komisija pri ZZS. Iz Pravilnika izhaja, da na podlagi poročila te komisije ZZS predlaga ministru izvajalca v pooblastitev (6. člen Pravilnika). Ker je kot pristojni organ ZZS v Pravilniku glede predlaganja izvajalcev v pooblastitev določena komisija in ne Izvršilni odbor, pojasni, da sklep Izvršilnega odbora št. 454/25/2012 nima pravne podlage v Pravilniku in minister na ta sklep ni vezan. Ker je ZZS le predlagatelj, o pridobitvi pooblastila za izvajanje pripravništva in specializacij pa odloča minister, je pravilna odločitev da v zadevi ne gre za upravno stvar. Pojasni, da se v upravnem postopku v primeru, če procesne predpostavke, določene v prvem odstavku 129. člena ZUP niso izpolnjene, organ ne spušča v meritorno presojo utemeljenosti postavljene zahteve, temveč zaradi dejstva, da vloge ni mogoča obravnavati, to zavrže. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in odločbo izpodbija s tožbo. Glede navedbe ZZS, da odločitev o tem, koga bo ministru za zdravje predlagala v pooblastitev za izvajanje pripravništva, ni upravna stvar, čemur pritrjuje tudi Ministrstvo za zdravje, navaja, da tekom postopka ni trdil, da gre za upravno zadevo, pač pa javnopravno zadevo, zaradi česar bi morala ZZS smiselno uporabiti določbe ZUP. V nadaljevanju opisuje potek obravnavanja vloge (Odbor za zobozdravstvo na seji dne 27. 6. 2012, Komisija za akreditacije in Izvršilni odbor ZZS na seji dne 4. 10. 2012) in navaja vsebino sklepa Izvršilnega odbora ZZS, ki tožniku ni bil vročen. Z njegovo vsebino se je ta seznanil na podlagi obvestila tožene stranke št. 1100-157/2012/6 z dne 10. 10. 2012. Tožena stranka tožeče stranke ministrstvu ni predlagala v pooblastitev za izvajanje pripravništva. Minister tožniku ni izdal pooblastila za izvajanje pripravništva, medtem ko je (pravne ali fizične) osebe, ki jih je tožena stranka predlagala, v tem obdobju že pooblastil. Nato se sklicuje na določbe ZZdrS, in sicer na njegov 13., 34., in 35. člen ki pomenijo da je pripravništvo oseb, ki imajo pridobljen strokovni naslov doktor dentalne medicine, javno-pravna zadeva, saj brez opravljenega pripravništva ni mogoče pridobiti licence, brez te pa ni mogoče samostojno opravljati zdravniške službe. Sklicuje se še na 21. in 22. člen ZZDrS ter navaja svoje razloge zaradi katerih meni, da gre za javnopravno zadevo in da je za odločanje potrebno uporabiti določbe ZUP. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži, da v tridesetih dneh odloči o pritožbi zoper sklep z dne 4. 10. 2012. Priglaša tudi stroške upravnega spora.

Ministrstvo v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih, kot jih je navedlo v odločbi z dne 22. 1. 2013. Pojasni tudi, da minister v zadevi pooblastitve tožeče stranke sklepa še ni izdal, saj je zahteval dodatno obrazložitev in mnenja in se tako postopek še ni zaključil. Sodišču predlaga, da tožbo zavrže. Tožeča stranka v nadaljnji vlogi vztraja pri svojih stališčih iz tožbe.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru tožnik izpodbija procesni sklep tožene stranke, št. 604-946/2012/7 z dne 26. 9. 2012, s katerim je bila zavržena pritožbo tožnika zoper sklep Izvršilnega odbora ZZS 454/25/2012 z dne 4. 10. 2012. Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru so določbe ZZdrS in Pravilnika.

V obravnavnem primeru med strankama ni sporno, da se je tožnik z vlogo z dne 18. 5. 2012 prijavil za pridobitev pooblastila za izvajanje pripravništva zobozdravnikov. Kot sporno sodišče ocenjuje vprašanje, ali je mogoče sklep, izdan v postopku predhodnega preverjanja vloge šteti kot upravno zadevo in ga izpodbijati s pritožbo. Drugi odstavek 2. člena ZUP določa, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ o neki stvari vodi upravni postopek, odloča o upravnem postopku ali izda upravno odločbo, oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Po presoji sodišča pri navedenem sklepu Izvršilnega odbora ZZS odbora ne gre za upravno zadevo. Za odločanje odbora namreč ni predpisan poseben upravni postopek, v zvezi s tem pa se tudi ne izda upravna odločba. Prav tako ni mogoče trditi, kot to navaja tožnik, da gre za odločanje o drugih javno upravnih stvareh (4. člen ZUP), za katere bi se smiselno uporabljale določbe ZUP. Pri izpodbijanem sklepu Izvršilnega odbora ZZS z dne 4. 10. 2012 namreč ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, temveč gre za akt, ki predstavlja (prvo) fazo oziroma predhodno preverjanje v postopku, ki se zaključi z odločbo, ki jo izda minister. Zaradi vsega navedenega tudi po presoji sodišča pri izpodbijanem sklepu ne gre za upravno zadevo in tudi ne za odločanje o drugih javno upravnih stvareh v smislu 4. člena ZUP. Čim je pa tako, je odločitev, da se pritožba zoper sklep Izvršilnega odbora ZZS z dne 4. 10. 2012 zavrže, tudi po presoji sodišča pravilna. Glede na vsebino celotne zadeve namreč odločitev glede pridobitve pooblastila za izvajanje pripravništva ni sprejeta do trenutka, ko o tem odloči minister. Iz določb relevantne zakonodaje pa tudi ni razvidno, da bi bil minister pri odločanju vezan na predlog ZZS.

Po presoji sodišča je tako tožena stranka pravilno kot nedovoljeno zavrgla tožnikovo pritožbo zoper sklep, tožbeni ugovori pa niso utemeljeni. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi uradoma, zato je je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je odločalo po sodniku posamezniku, ker se v tem primeru izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta (2. alinea drugega odstavka 13. člena ZUS-1 Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.