Jedro

Stiki so pred nedavnim pravnomočno urejeni in tečejo, koristi mladoletnega sina pravdnih strank pa sodišča od leta 2013 praktično neprestano preverjajo v različnih postopkih. Ker so družinska razmerja spremenljiva, zgoraj opisano še ne pomeni, da stikov ni mogoče ponovno (začasno) urejati. Vseeno pa to ne pomeni, da pravnomočnost v teh zadevah nima nikakršnega pomena in je mogoče o družinskih vprašanjih neprestano in vsakokrat drugače odločati. Za ponovno odločanje morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji - odločilne okoliščine se morajo (pravno) pomembno spremeniti.

Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče res ravnati hitro, a pri tem tudi upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo dejanski sklep o tem, da je otrokova korist verjetno ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze. Takrat, ko sodišče ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe oceni, da ponujene trditve in predloženi dokazi ne utemeljujejo dejanskega sklepa o ogroženosti otrokove koristi (ali kot v tem primeru, ko trditev o ogroženosti otrokove koristi v predlogu sploh ni), pa ni pravno utemeljenega razloga za izjemno hitenje z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Hitrost v postopku z začasno odredbo je namenjena varstvu upnikovega (v postopkih za varstvo koristi otroka pa seveda v prvi vrsti otrokovega) položaja in ni sama sebi namen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi sin predlagatelja in nasprotne udeleženke A., rojen ... 20081, preživel zimske šolske počitnice2 s predlagateljem in starejšim bratom B. 2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj. Zavzema se za spremembo sklepa in izdajo začasne odredbe ali pa vsaj razveljavitev sklepa.

Pritožnik se čudi, da je sodišče o predlogu odločilo šele dva tedna po njegovi vložitvi, ko so se zimske počitnice že začele. Meni, da je sodišče prve stopnje določbe Družinskega zakonika (DZ) razlagalo preveč restriktivno. Dečku bi bilo v korist, če bi preživel počitnice z očetom in bratom. To si še kako želi, kar je povedal tudi sodnici ob neformalnem razgovoru 22. 9. 2021. Ta postopek za spremembo stikov teče že predolgo, tudi zato je potrebna intervencija sodišča z začasno odredbo. Obstoj škode se izkazuje z veliko duševno travmo, neupoštevanje A. želja je zanj ogrožajoče. Pri nasprotni udeleženki ni fizično aktiven, kar mu je že pustilo hujše posledice, ki se kažejo v obliki prekomerne teže. 3. Nasprotna udeleženka predlaga zavrnitev pritožbe. Opisuje, da A. pri njej ni ogrožen v nobenem pogledu, ampak ves čas deluje v njegovo največjo korist. Nasprotno pa predlagatelj nanj ne deluje vzpodbudno, niža dečkovo samopodobo, z njim dela enako kot je v preteklosti s B., aktivno deluje v smeri, da bi ga odtujil od nasprotne udeleženke – jo črni, pri dečku vzbuja negativne občutke do nje, jo demonizira. A. se s stikov z očetom vrača vznemirjen, nesramen in nestrpen, zato ga je treba zavarovati pred predlagateljevimi negativnimi vplivi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O A. stikih z očetom je bilo odločeno s sklepom N 45/2018 Okrožnega sodišča v ..., ki je postal pravnomočen v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1399/2019 s 4. 12. 2019. Kot izhaja iz predhodnega sklepa tega sodišča IV Cp 36/2021 z 19. 1. 2021, je sodišče v vmesnem času pod opravilno številko II N 133/2019 obravnavalo predlog za spremembo zaupanja A. v vzgojo in varstvo, o katerem je odločilo 10. 9. 2020. Sklep je postal pravnomočen z odločitvijo tega sodišča o pritožbi 24. 3. 2021. Stiki so torej pred nedavnim pravnomočno urejeni in tečejo, koristi mladoletnega sina pravdnih strank pa sodišča od leta 20133 praktično neprestano preverjajo v različnih postopkih. Ker so družinska razmerja spremenljiva, zgoraj opisano še ne pomeni, da stikov ni mogoče ponovno (začasno) urejati. Vseeno pa to ne pomeni, da pravnomočnost v teh zadevah nima nikakršnega pomena in je mogoče o družinskih vprašanjih neprestano in vsakokrat drugače odločati. Za ponovno odločanje4 morajo biti5 izpolnjeni zakonski pogoji - odločilne okoliščine se morajo (pravno) pomembno spremeniti.6 Pritožbeno sodišče je podobno pojasnilo pritožniku tudi že v sklepu IV Cp 191/2021 s 24. 3. 2021 in kasnejšem sklepu IV Cp 1340/2021: _Ker je odločba pravnomočna, je šteti, da temelji na pravilni presoji, da je bil ob upoštevanju dečkove največje koristi določen tudi obseg stikov med njim in očetom. Spremembo odločitve je mogoče utemeljiti le z bistveno spremembo okoliščin, nastalih po izdaji odločbe._

6. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker iz trditev predlagatelja ni moglo izluščiti (novih7, odločilno spremenjenih) okoliščin, ki bi kazale na to, da je deček kakorkoli ogrožen; verjetna izkazanost, da je otrok ogrožen, pa je v skladu s 161. členom DZ pogoj za izdajo začasne odredbe. Takšno razumevanje DZ ni pretirano restriktivno, ampak, nasprotno, skladno z zakonsko določbo, dosedanjo obsežno sodno prakso višjih sodišč in stališči ustavnega sodišča.8 S stališčem sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče v celoti strinja; tudi samo v navedbah predlagatelja ne zazna, da bi bil A. ogrožen, če ne bo izdana začasna odredba, po kateri naj bi z očetom preživel zimske počitnice ali če se ne sledi njegovi izraženi želji.

7. Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče res ravnati hitro, a pri tem tudi upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo dejanski sklep o tem, da je otrokova korist verjetno ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze. Takrat, ko sodišče ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe oceni, da ponujene trditve in predloženi dokazi ne utemeljujejo dejanskega sklepa o ogroženosti otrokove koristi (ali kot v tem primeru, ko trditev o ogroženosti otrokove koristi v predlogu sploh ni), pa ni pravno utemeljenega razloga za izjemno hitenje z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Hitrost v postopku z začasno odredbo je namenjena varstvu upnikovega (v postopkih za varstvo koristi otroka pa seveda v prvi vrsti otrokovega) položaja in ni sama sebi namen. Sodišče prve stopnje je predlog prejelo 15. 2. 2022, vzpostavilo kontradiktornost postopka z začasno odredbo (torej predlog vročilo nasprotni udeleženki in ji omogočilo odgovoriti nanj) ter o predlogu odločilo 1. 3. 2022, kar je ob vsem doslej obrazloženem razumno hitro. Tudi sicer pa so pritožbene navedbe o hitrosti postopka z začasno odredbo in postopka nasploh, četudi bi bile utemeljene, nerelevantne za vsebinski preizkus izpodbijanega sklepa, zato se pritožbeno sodišče do njih v tej luči podrobneje ne bo opredeljevalo.

8. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 2. odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati samo ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju.

1 Ki je zaupan v vzgojo in varstvo materi - nasprotni udeleženki. 2 Ki so trajale od 28. 2. 2022 do 4. 3. 2022. 3 S sodbo IV P 257/2013 Okrožnega sodišča v ... s 5. 9. 2014 v zvezi s sodbo tega sodišča IV Cp 1355/2015 je bilo prvič odločeno o zaupanju v vzgojo in varstvo. 4 In to velja tako za meritorno kot za začasno odločanje. 5 Kar je višje sodišče pritožniku že večkrat pojasnilo. 6 Takšno ravnanje ni pomembno samo zaradi pomena posega v ustavnopravni institut pravnomočnosti, ampak tudi in še bolj zaradi varstva koristi otrok. Njihov položaj in s tem njihovo življenje mora biti varno in stabilno, ne pa podvrženo neprestanemu spreminjanju pravnega in s tem življenjskega okvira (tako: sodba VSL II Cp 1920/2021). 7 Torej nastalih izven časovnih meja pravnomočnosti postopka N 45/2018. 8 Odločba Up-410/01(1).