Jedro

Ker iz določb ZRSin izhaja, da je osnova za vpis v evidenco statutov sindikatov izdaja odločbe o hrambi statutov, je pravilno stališče upravnih organov, da mora upravni organ tudi za izbris iz evidence izdati ustrezno odločbo. Izdajo takšne odločbe lahko zahteva le pooblaščena oseba sindikata. V predmetni zadevi je vlogo za izbris sindikata iz evidence statutov sindikatov podal tožnik, ki ni pooblaščena oseba sindikata. Zato je pravilen zaključek, da tožnik ne more biti stranka v konkretni zadevi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ) zavrgla predlog tožnika za izbris sindikata „Sindikat izvajalcev pristaniških storitev Koper“ iz evidence statutov sindikatov (točka 1 izreka) in navedla, da stroški postopka niso bili zaznamovani (točka 2 izreka). Prvostopenjski organ je prejel od Okrožnega sodišča v Kopru, Gospodarskega oddelka – Sodnega registra, odstopljen predlog tožnika za izbris sindikata s prilogami in pojasnilom, da navedeno sodišče ni pristojno za reševanje navedene zadeve. Tožnik je v predlogu kot podlago za izbris navedenega sindikata navedel določbo drugega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Kot razlog za izbris sindikata je navedel, da ima sindikat registriran poslovni naslov na lokaciji Vojkovo nabrežje 38 v Kopru, ki je v solastnini tožnika in Carinske uprave Republike Slovenije ter ostalih etažnih lastnikov, pri čemer pa nima njihovega soglasja. Prvostopenjski organ je vpogledal v evidenco statutov sindikatov, ki jo vodi, in ugotovil, da je pod zaporedno številko vpisa 125 zabeležen sindikat z nazivom statuta: „Statut Sindikata izvajalcev pristaniških storitev“, s polnim imenom in kratico sindikata „Sindikat izvajalcev pristaniških storitev, SIPS“, s sedežem v Kopru, na naslovu Vojkovo nabrežje 38. Hramba statuta sindikata je bila s strani predstojnika upravnega organa opravljena z odločbo 101-7/2011-4 z dne 20. 7. 2011. Prvostopenjski organ navaja določbe 2., 3. in 5. člena Zakona o reprezentativnosti sindikatov (v nadaljevanju ZRSin). Na podlagi 2. člena Pravilnika o evidenci statutov sindikata (v nadaljevanju Pravilnik) se v evidenco vpisujejo statuti sindikatov, ki so v hrambi pri pristojnemu organu, ter vsebujejo rubrike z naslednjimi podatki: zaporedna številka vpisa v evidenco, datum vpisa v evidenco, naziv statuta, ime in kratica sindikata, sedež sindikata, številka in datum izdaje odločbe o hrambi statuta in datum izbrisa iz evidence. Upravna enota Koper vodi računalniško evidenco o statutu sindikatov in vzdržuje zbirko listin, ki je podlaga za vpis v evidenco. Na podlagi 6. člena Pravilnika mora sindikat sporočiti pristojnemu upravnemu organu vse spremembe podatkov, ki se vpisujejo v evidenco in dejstva, ki so podlaga za vpis v evidenco. Spremembe se vpišejo v ustrezno rubriko evidence. Poleg evidence o statutih sindikatov, ki jo vodi upravni organ, vodi tudi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) na podlagi Zakona o poslovnem registru Slovenije (v nadaljevanju ZPRS-1) in Uredbe o vodenju in vzdrževanju poslovnega registra Slovenije (v nadaljevanju Uredba) evidenco poslovnih subjektov, kjer so vpisani kot poslovni subjekti vsi sindikati s podatki o ustanovitvi in vseh spremembah in prenehanju delovanja.

Prvostopenjski organ se sklicuje na namen ZRSin, ki ureja pridobitev lastnosti pravne osebe sindikata z izdajo odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta, iz katerega izhaja, da je v tem postopku aktivna legitimacija podeljena le pooblaščeni osebi sindikata. Enako velja za izbris iz evidence sindikata, ki se lahko opravi le na podlagi vloge iste aktivno legitimirane stranke v primeru, ko sindikat ne želi več hraniti statuta ali drugega temeljnega akta in želi izgubiti svojo pravno subjektiviteto. Tožnik kot podlago za predlog za izbris sindikata navaja določbo 427. člena ZFPPIPP s smiselno uporabo 425. člena ZFPPIPP. Po mnenju prvostopenjskega organa pa navedenih določb ZFPPIPP ni mogoče uporabiti, saj je za sindikate treba upoštevati posebno ureditev v skladu z ZRS in Pravilnikom. Prvostopenjski organ ugotavlja, da sindikata „Sindikat izvajalcev pristaniških storitev Koper“ na podlagi tožnikovega predloga in veljavne zakonodaje na področju sindikatov ne more izbrisati iz evidence statutov, ker niso podani pogoji oziroma razlogi, saj predlagatelj-tožnik ne more biti stranka v tem postopku. Glede na navedeno je prvostopenjski organ v skladu z določbami 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožnikov predlog zavrgel. Iz navedene določbe namreč izhaja, da se postopek s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka v tem postopku.

Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. Sklicuje se na prvi odstavek 3. člena ZRSin, ki določa, da hrambo statuta zahteva pooblaščena oseba sindikata. Ugotavlja, da je „Sindikat izvajalcev pristaniških storitev Koper“ pridobil lastnost pravne osebe z izdajo odločbe Upravne enote Koper 101-7/2011-4 z dne 20. 7. 2011, na podlagi katere je bil tudi vpisan v evidenco statutov sindikatov pod zaporedno številko 125. ZRSin vsebuje le določbo glede izdaje odločbe o hrambi statutov sindikatov, medtem, ko o izbrisu govori le Pravilnik. Slednji določa, da se v evidenco vpiše tudi datum izbrisa iz evidence. Glede na dejstvo, da je osnova za vpis v evidenco statutov sindikatov izdaja odločbe o hrambi statutov, se šteje, da mora upravni organ tudi za izbris iz evidence izdati ustrezno odločbo. Slednjo pa, analogno z izdajo odločbe o vpisu, lahko zahteva le pooblaščena oseba sindikata. Glede na to, da vlogo za izbris sindikata ni podala pooblaščena oseba sindikata, je prvostopenjski organ ravnal pravilno in zakonito, ko je tožnikov zahtevek zavrgel na podlagi 129. člena ZUP. Zavrača tudi tožnikovo sklicevanje, da bi upravni organ moral uporabiti analogijo z ZFPPIPP. Slednji namreč velja za subjekte, navedene v 7. členu ZFPPIPP, to je za subjekte, ki so organizirani po Zakonu o gospodarskih družbah, in ne ureja področja delovanja sindikatov.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo. V tožbi se sklicuje na 427. člen ZFPPIPP in meni, da sta prvostopenjski in drugostopenjski organ kršila materialno pravne predpise ter bistveno kršila pravila postopka. Upravni organ se je pri odločitvi oprl na pravno analogijo v smislu, če lahko po ZRSin predlog za pridobitev pravne osebnosti sindikata poda le pooblaščena oseba sindikata, kar ni sporno, lahko po analogiji le pooblaščena oseba sindikata poda tudi predlog za izbris. Tožnik se z navedeno razlago upravnih organov ne strinja. Meni, da gre za ozko obravnavanje problematike zadeve, ki na nek način „pravno legitimira“ nezakonito ravnanje posameznega subjekta, ki s kršitvijo pravic ostalih subjektov pridobi določen status. Na ta način so ostali subjekti prikrajšani za pravno varstvo. Tožnik meni, da je razlaga zakonodaje tako prvostopenjskega kot tudi drugostopenjskega organa napačna. Pooblaščena oseba sindikata bi morala v vlogi za pridobitev pravne subjektivitete sindikata navesti točne in resnične podatke o sindikatu ter o njegovem delovanju, med drugim tudi o svojem sedežu ter ob navedbi sedeža sindikata paziti, da ima vsa potrebna dovoljenja. Že Ustava RS ščiti lastninsko pravico kot temeljno ustavno pravno kategorijo. „Sindikat izvajalcev pristaniških storitev Koper“ pa je prijavil svoj sedež na naslovu, čeprav soglasja lastnikov nepremičnine za svoje delovanje ni imel. V predmetni zadevi se ni mogoče sklicevati na ZRSin v smislu, da v njem ni navedeno, da lahko še kdo drug, poleg pooblaščene osebe sindikata, predlaga izbris iz registra sindikata. Kolikor bi bilo tako, potem, razen pooblaščene osebe sindikata, nima nihče drug pravnega interesa za podajo zahteve za izbris sindikata iz registra, oziroma tega ne more izvesti po uradni dolžnosti niti organ, ki je sindikatu podelil subjektiviteto, čeprav so bile s tem kršene pravice ostalih subjektov.

Tožnik navaja, da je izkazal svoj pravni interes v predmetni zadevi, ko je predložil listino, iz katere izhaja, da je lastnik nepremičnine na naslovu Vojkovo nabrežje 38, Koper, in ob upoštevanju, da je lastninska pravica ena izmed osnovnih ustavno pravnih kategorij, ki uživajo ustavno pravno varstvo. Tožnik ne oporeka temu, da bi sindikat svojo pravno subjektiviteto obdržal, poudarja pa, da mora sindikat za zakonito delovanje izpolnjevati vse pogoje, kot drugi pravni subjekti. Svoje pravne subjektivitete ne more obdržati na račun kršenja osnovnih pravic ostalih oseb, ki so zaščitene z Ustavo RS. Upravni organ pa bi lahko uporabil tudi institut obnove postopka, saj se po ZUP postopek obnovi iz razlogov, ki jih le-ta določa. Že izdana odločba (konkretno o hrambi statuta sindikata) se obnovi, če se zve za nova dejstva, ki bi pripeljala do drugačne odločitve, ali če je bila izdana odločba na podlagi neresničnih navedb stranke. To bi moral storiti upravni organ po uradni dolžnosti. Za presojo zakonitosti podelitve pravne subjektivitete sindikatov je v prvi vrsti pristojen upravni organ, ki je pravno subjektiviteto tudi podelil. Tožnik citira 427. člen ZFPPIPP in se nanj sklicuje. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep prvostopenjskega organa in odločbo drugostopenjskega organa odpravi in vzpostavi zakonito stanje tako, da se „Sindikat izvajalcev pristaniških storitev Koper“ izbriše iz registra sindikatov, saj nima dovoljenja lastnikov za poslovanje na naslovu Vojkovo nabrežje 38, Koper. Podrejeno pa predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijana akta odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V obeh primerih pa zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala, predlagala je le, da sodišče tožbo zavrne.

Sindikat izvajalcev pristaniških storitev Koper, ki je stranka z interesom v predmetnem postopku, je odgovoril, da se strinja z navedbami upravnih organov in predlagal, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep, potrjen z odločbo pritožbenega organa, pravilen in zakonit. Sodišče se z razlogi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja: Iz upravnih spisov izhaja, da je v zadevi sporno, ali je z izpodbijanim sklepom prvostopenjski organ pravilno in zakonito zavrgel predlog tožnika za izbris sindikata „Sindikat izvajalcev pristaniških storitev Koper“ iz evidence statutov sindikatov. Na podlagi 2. člena ZRSin postane sindikat pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta. Statute sindikatov za območje občin ali širših lokalnih skupnosti ter sindikatov v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah, pri delodajalcih ter v organih republike, občine oziroma širših lokalnih skupnosti hranijo upravni organi, pristojni na prvi stopnji za področje dela. Na podlagi 3. člena ZRSin hrambo statuta zahteva pooblaščena oseba sindikata. Zahtevi mora biti priložen zapisnik z ustanovitvenega sestanka in statut, katerega hramba se zahteva. Odločbo o hrambi izda minister, pristojen za delo oziroma predstojnik upravnega organa najkasneje v osmih dneh po prejemu zahteve. Na podlagi 5. člena ZRSin organi iz 2. člena ZRSin vodijo evidenco statutov, ki jih imajo v hrambi. Način vodenja evidence predpiše pristojni minister s Pravilnikom.

Iz navedenih določb ZRSin izhaja stvarna pristojnost upravnega organa (v konkretnem zadevi Upravne enote Koper) v predmetni zadevi. Glede na to, da iz citiranih določb ZRSin izhaja, da je osnova za vpis v evidenco statutov sindikatov izdaja odločbe o hrambi statutov, je tudi po presoji sodišča pravilno stališče upravnih organov, da mora upravni organ tudi za izbris iz evidence izdati ustrezno odločbo. Prav tako je pravilno tudi stališče upravnih organov, da izdajo takšne odločbe (o hrambi statuta sindikata oz. o prenehanju hrambe statuta sindikata), lahko zahteva le pooblaščena oseba sindikata. V predmetni zadevi pa je vlogo za izbris sindikata „Sindikat izvajalcev pristaniških storitev Koper“ iz evidence statutov sindikatov podal tožnik, ki pa ni pooblaščena oseba sindikata. Ker slednje v zadevi ni sporno, je tudi po presoji sodišča v predmetni zadevi pravilen zaključek upravnih organov, da tožnik ne more biti stranka v konkretni zadevi, zaradi česar je prvostopenjski organ tožnikov predlog na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgel. Tudi po presoji sodišča v danem primeru ni možno uporabiti analogije z določbo 427. člena ZFPPIPP, na katero se sklicuje tožnik, ko navaja, da navedena določba ZFPPIPP določa izbrisne razloge za izbris pravnega subjekta iz sodnega registra. Med slednjimi pa je določen tudi primer, če ima pravna oseba naslov na objektu, katerega lastnik je druga oseba, ki ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Oba upravna organa sta tožniku pravilno pojasnila, da 7. člen ZFPPIPP med subjekti, za katere ZFPPIPP velja, ne navaja sindikatov. V 7. členu ZFPPIPP so navedeni subjekti, za katere velja ZFPPIPP in sicer: gospodarska družba, podjetnik ali podjetnica, zavod ali javni zavod, zadruga, društvo, javni sklad, zasebnik in potrošnik ali potrošnica. Poleg tega se citirana določba ZFPPIPP nanaša na izbris subjektov iz sodnega registra. V predmetni zadevi pa gre za upravni postopek, ki je specifičen, in ki ga ureja ZRSin. Gre za pridobitev pravne subjektivitete sindikata in za vodenje evidence statutov ali drugih pravnih aktov sindikatov, ki jih je na podlagi 5. člena ZRSin dolžan voditi upravni organ. Po presoji sodišča je prvostopenjski organ v predmetni zadevi pravilno uporabil določbe ZRSin.

Tožnik v tožbi navaja, da „je bistvo zadeve v tem, da sindikat nima dovoljenja lastnikov za delovanje na naslovu Vojkovo nabrežje 38, Koper “ ter da bi to stanje moral v postopku preverjati ali sanirati upravni organ, ki je pravno subjektiviteto sindikatu podelil. Po presoji sodišča pa v predmetnem postopku tega ni mogoče sanirati. Tudi po presoji sodišča se spori v zvezi z nezakonitim zasedanjem poslovnih prostorov - brez soglasja lastnikov, ne urejajo z izbrisi subjektov iz evidence, pač pa v drugih postopkih. Zato je pravilen tudi zaključek drugostopenjskega organa, da upravni organ v navedenem postopku nima zakonske podlage preverjati, ali ima sindikat na prostorih, v katerih deluje, lastninsko, najemno ali kakršnokoli drugo pravico ali dovoljenje lastnika za delovanje. Kolikor ima sindikat prostore v stavbi, ki so v lasti nekoga drugega, ki pa za to ne daje svojega dovoljenja, morata lastnik prostorov in sindikat to reševati v drugih postopkih. Zato je izpodbijani sklep tudi iz navedenih razlogov pravilen in zakonit, tožnikovi ugovori, ki se s tem ne strinja, pa neutemeljeni.

Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti in tudi ni našlo očitanih kršitev pravic iz Ustave RS, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Ker se v danem primeru izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta, je sodišče odločalo po sodnici posameznici, na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.