Jedro

Tožeča stranka ne more mimo napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča vložiti tožbo na ugotovitev dejstev.

Izrek

1. Pritožba zoper odločitev pod točko I izreka se zavrže. 2. Pritožbi zoper izpodbijani del sodbe (II/1) se ugodi in se v tem delu sodba sodišča prve stopnje razveljavi in tožba zavrže. 3. Tožnik je dolžan poleg že pravnomočno prisojenih stroškov (točka 3 izreka) plačati tožencu še 247.100,00 SIT pravdnih stroškov, nastalih pred sodiščem prve stopnje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

18.10.2004 dalje do plačila in mu povrniti 83.700,00 SIT pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.5.2005 dalje do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se vrnitev v prejšnje stanje dovoli in se ponovno opravi prvi narok za glavno obravnavo. Nadalje je ugotovilo, da je toženec od svojega očeta 30.9.1986 prejel kot darilo kupnino v znesku 8.000.000,00 dinarjev za nakup solastninskega deleža do 1/2 na nepremičninah parc. št. 96/27 in 96/18, obe vpisane v vl. št. 366 k.o. G., ki v naravi predstavlja hišo na K. 5 v Ljubljani, kupljeno na podlagi kupne pogodbe z dne 30.9.1986. V ostalem delu je tožbo zavrglo in tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 39.600,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje in zoper ugotovitveni del sodbe ter odločitev o pravdnih stroških se pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter tudi v preostalem delu tožbo zavrže in tožniku naloži plačilo vseh stroškov postopka. V pritožbi toženec navaja, da vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena, saj če je pooblaščenka prišla na obravnavo ob

9.00 uri, ni razloga, da ne bi prišla pravočasno, saj se njeno zdravstveno stanje ni moglo bistveno spremeniti. V pritožbi o glavni stvari toženec ugovarja stvarno pristojnost sodišča, saj bi moralo sodišče glede na povečanje vrednosti spornega predmeta zadevo takoj odstopiti okrožnemu sodišču. V konkretnem primeru ni pogojev za ugotovitveno tožbo in bi jo moralo sodišče zavreči, saj toženec vseskozi priznava, da je od staršev prejel 70.000 DEM kot del kupnine za nakup hiše na Kocenovi 5 v Ljubljani. Glede pravdnih stroškov toženec navaja, da mu ni znano, od kje sodišču zaključek, da je vsaka stranka delno uspela v tej pravdi.

Pritožba zoper sklep o dovolitvi v prejšnje stanje je nedovoljena, v ostalem delu pa je pritožba utemeljena.

O pritožbi zoper sklep o dovolitvi v prejšnje stanje.

Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe, razen če se ugodi predlogu v nasprotju s členom 118 ZPP ali predlogu, ki ni bil pravočasno vložen (člen 121 ZPP). Ker v konkretnem primeru ne gre za tako izjemno situacijo, saj toženec izpodbija le odločitev sodišča prve stopnje vsebinsko, je bilo v tem delu njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno (člen 352 v zvezi s 3. odst. člena 343 ZPP).

O pritožbi zoper izpodbijani del sodbe (točka II/1 izreka) V primeru, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi in je dopustno to vrednost ugotavljati najkasneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja (2. in 3. odst. člena 44 ZPP). Ob tem, ko se je toženec upiral spremembi vrednosti spornega predmeta (l. št. 21) in ko iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje spremembe vrednosti spornega predmeta nad zneskom 2.000.000,00 SIT ni sprejelo, toženec neutemeljeno v pritožbi ugovarja stvarno pristojnost sodišča ter je v tem delu njegova pritožba neutemeljena.

Tožeča stranka lahko z ugotovitveno tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega ravnanja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Takšna tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožnik pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali razmerja oziroma kakšne listine ali pa če ima kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Ob tem, ko je tožnik mimo napotitvenega sklepa (napotitveni sklep napotuje tožnika, da vloži tožbo na ugotovitev obsega zapuščine) vložil tožbo na ugotovitev, da je toženec od pokojnega očeta prejel denarni znesek, tožnik nima pravnega interesa za vložitev take tožbe, saj mimo zakonskih pogojev (člen 181 ZPP) zahteva ugotovitev dejstev. Taka ugotovitvena tožba pa je nedopustna. Samo okoliščina, da toženec priznava, da je prejel sporni znesek, ni podlaga za ugotovitev takega dejstva s sodbo. Glede na navedeno je bilo pritožbi toženca ugoditi in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in tudi v preostalem delu tožbo zavreči (člen 351 ZPP).

Zavrženje tožbe še v preostalem delu ima za posledico spremembo odločitve o pravdnih stroških (o slednjih bi moralo sicer sodišče prve stopnje odločiti tudi v izreku in ne samo v obrazložitvi).

Tožnik v tem postopku ni uspel in mora toženec povrniti vse njegove pravdne stroške nastale pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške. Le-ti so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 166 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.