Jedro

Prvo sodišče se v izpodbijanem sklepu ni obrazloženo opredelilo do bistvenih ugotovitev sodne izvedenke (prav tako ne do mnenja zdravnika).

Če so socialno varstveni zavodi prezasedeni, to ni upošteven razlog, da sodišče ne bi odločilo o namestitvi nasprotne udeleženke v zavod, pri čemer mora sodišče določiti, da je (najustreznejši) socialno varstveni zavod dolžan sprejeti nasprotno udeleženko takoj ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem oseb po sklepih sodišč.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je zavrnilo predlagateljev predlog za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki posebej ne navaja pritožbenih razlogov. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je bila pri nasprotni udeleženki ugotovljena duševna bolezen, in sicer demenca. Oseba je krajevno in časovno neorientirana, ima spominske težave, nima vidno prostorske orientacije, ne pozna svojih bolezni in zdravil, do svojega bolezenskega stanja ni kritična in ni v stiku z realnostjo. Zaradi narave bolezni ne bo prišlo do izboljšanja njenega stanja. V pritožbi opisuje ugotovitve sodne izvedenke, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni zakonski pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez njene privolitve. Prvo sodišče je napačno ugotovilo, da niso podani pogoji po 74. členu Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Ugotovitve izvedenke so jasne. Ocena sodnice o neobstoju pogojev za sprejem je laična, pri čemer sodišče ni zaslišalo niti predlagatelja niti sodne izvedenke, prav tako ne zdravnika oziroma patronažne službe, ki je nasprotno udeleženko obiskala na njenem domu. Sodišče nima potrebnih strokovnih znanj za presojo psihičnega statusa nasprotne udeleženke. Sodišče ni obrazložilo, zakaj ne sledi mnenju izvedenke. Izhajalo je zgolj iz lastnih ugotovitev na podlagi opažanj na domu nasprotne udeleženke, pri čemer so razlogi izpodbijanega sklepa neprepričljivi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve je dopusten na podlagi sklepa sodišča (prvi odstavek 75. člena ZDZdr), če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v prvem odstavku 74. člena tega zakona. Prvo sodišče je pridobilo izvedensko mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke dr. A. A. z dne 23. 10. 2023 (prvi odstavek 43. člena ZDZdr), iz katerega izhaja, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. V spisu se nahaja tudi mnenje zdravnika ZD ... dr. B. B. (tretji odstavek 41. člena ZDZdr), ki ugotavlja (glede na poročilo patronažne službe, mnenje centra za socialno delo in heteroanamnestične podatke - mnenja izbranega osebnega zdravnika predlagatelj ni mogel pridobiti zaradi zdravnikove odsotnosti), da je potreben čimprejšen sprejem nasprotne udeleženke v DSO (socialno varstveni zavod) tudi proti njeni volji, ker ogroža sebe in druge osebe v bližnji okolici. Prvo sodišče je nato opravilo narok na domu nasprotne udeleženke ter z njo opravilo razgovor, pri čemer ni zaslišalo sodne izvedenke (prvi odstavek 47. člena ZDZdr).

5. Prvo sodišče se v izpodbijanem sklepu ni obrazloženo opredelilo do bistvenih ugotovitev sodne izvedenke (prav tako ne do mnenja zdravnika). Zavzelo je stališče (9. stran sklepa), da pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr niso izpolnjeni, pri čemer je kot razloge za svojo odločitev navedlo zgolj naslednje: "da ni podatkov, da je akutno bolnišnično zdravljenje (nasprotne udeleženke) zaključeno oziroma, da bi bilo potrebno", da glede na podatke in opažanja na njenem domu ne potrebuje stalne oskrbe in varstva, da ni mogoče zaključiti, da ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, "skratka ni podatkov o konkretni ogroženosti", ter da nasprotna udeleženka ne potrebuje takšne namestitve in zaenkrat še lahko poskrbi zase, zlasti ob pomoči predlagatelja kot njenega skrbnika.

6. Navedeni razlogi so delno nejasni oziroma nerazumljivi (prvo sodišče napačno razume prvo alinejo prvega odstavka 74. člena ZDZdr), predvsem pa so vsebinsko prazni. Obrazložitev sklepa je tako pomanjkljiva, da sklepa ni mogoče preizkusiti. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prvo sodišče med drugim ni obrazložilo, zakaj ne sprejema relevantnih ugotovitev sodne izvedenke. Pritožbeno sodišče je zaradi navedene postopkovne kršitve razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

7. Prvo sodišče bo moralo na naroku zaslišati izvedenko in nato obrazloženo presoditi njene ugotovitve, ob upoštevanju ostalega spisovnega gradiva. Predlagatelj je predložil tudi mnenja oziroma odgovore treh socialno varstvenih zavodov (tretji odstavek 75. člena ZDZdr), na katere se je (med drugim) obrnil zaradi sprejema nasprotne udeleženke v varovani oddelek, iz njihovih odgovorov pa izhaja, da so prezasedeni. Prvo sodišče se doslej s tem vprašanjem ni ukvarjalo, ker je zavrnilo predlagateljev predlog kot neutemeljen. V novem postopku bo moralo (če bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr - glede na doslej zbrano gradivo ni videti razumnih razlogov za drugačno ugotovitev) preveriti zasedenost socialno varstvenih zavodov, ki bi prišli v poštev za sprejem nasprotne udeleženke ter primerjati njihovo obremenjenost, da bo lahko presodilo, v katerem zavodu bo namestitev nasprotne udeleženke najustreznejša (o tem bo lahko podala ustrezno pojasnilo tudi sodna izvedenka). Če so socialno varstveni zavodi prezasedeni, to ni upošteven razlog, da sodišče ne bi odločilo o namestitvi nasprotne udeleženke v zavod, pri čemer mora sodišče določiti, da je (najustreznejši) socialno varstveni zavod dolžan sprejeti nasprotno udeleženko takoj ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem oseb po sklepih sodišč.

8. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari ni moglo samo odpraviti procesnih kršitev in dopolniti postopka, ker bi prekomerno poseglo v pravico udeležencev do pritožbe. Z vrnitvijo zadeve prvemu sodišču tudi ne bo kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (354. in 355. člen ZPP).