Jedro

Za s hipoteko zavarovane terjatve ne učinkuje začetek postopka prisilne poravnave, niti zanje ne učinkuje potrjena prisilna poravnava.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Zoper sklep se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje upnica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava (določil ZFPPIPP) in bistvene kršitve določb ZIZ ter višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo odločilno dejstvo, ki se nanaša na pravno naravo upnikove terjatve do dolžnika. Napačno je ugotovilo, da ima upnikova terjatev do dolžnika v prisilni poravnavi status navadne, nezavarovane terjatve, na katero učinkuje prisilna poravnava (prvi odstavek 212. člena ZFPPIPP). Po potrjeni prisilni poravnavi je rok za poplačilo navadnih terjatev določen na dan 31. 12. 2015. Sodišče je spregledalo oziroma napačno ugotovilo, da ima upnikova terjatev status zavarovane terjatve. Po tretjem odstavku 20. člena ZFPPIPP je zavarovana terjatev terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico. Da gre za zavarovano terjatev je razvidno že iz notarskega zapisa SV 1097/2008 z dne 11. 12. 2008, ki ga je upnica kot izvršilni naslov priložila predlogu za izvršbo. Upnica je v postopku prisilne poravnave nesporno prijavila terjatev, ki jo sedaj uveljavlja v predlogu za izvršbo, kot zavarovano terjatev, na katero pravnomočno potrjena prisilna poravnava ne učinkuje (1. točka prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP). Terjatev je bila namreč na podlagi notarskega zapisa Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 122940-001 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ, opr. št. SV 1097/2008 z dne 11. 12. 2008, zavarovana z ustanovitvijo hipoteke na nepremičnini parc. št. 5140/9 k.o. X in parc. št. 10/13 k.o. Y. Upnica ima torej ločitveno pravico na zastavljeni nepremičnini in šteje njena terjatev za zavarovano terjatev. Upravitelj je v končnem seznamu preizkušenih terjatev pod zaporedno št. 91 prijave, I. točka, priznal prijavljeni terjatvi po Pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 122940-001 status zavarovane terjatve, pod zaporedno št. 91 prijave, II. točka, pa je terjatvi po Pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 122940-003 z dne 17. 12. 2008 v znesku 30.856,27 EUR priznal status navadne terjatve. Pri tem gre za dve povsem različni terjatvi iz naslova dveh različnih kreditnih pogodb, pri čemer je imela upnica glasovalno pravico le za navadno terjatev. Upnica je tako upravičeno vložila predlog za izvršbo, saj izterjuje zavarovano terjatev, na katero prisilna poravnava ne učinkuje. Potrjena prisilna poravnava tudi ne učinkuje na postopke v zvezi z izterjavo takšne terjatve (215. do 217. člen ZFPPIPP), razen če je bil postopek izvršbe ali zavarovanja prekinjen po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP. Upnica je predlog za izvršbo vložila šele po potrditvi prisilne poravnave, zato postopek ni bil prekinjen in ni razloga, da za izvršbo pristojno sodišče ne bi izdalo sklepa o izvršbi in opravilo izvršbe. Izvršba se bo opravila za izterjavo celotne zapadle in neplačane upničine terjatve do dolžnika, ki kot zavarovana terjatev ni podvržena prisilni izterjavi v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Upnica za svoje navedbe prilaga listinske dokaze in predlaga vpogled v uradno evidenco Ajpes.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi 212. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki določa, za katere terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava. Ugotovilo je, da je bila nad dolžnikom s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. St 1882/2011 z dne 24. 4. 2012 potrjena prisilna poravnava, ki učinkuje tudi na upničino terjatev. Ker bo upničina terjatev zapadla v plačilo šele več kot tri leta po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrnilo.

6. Upnica v pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ima njena terjatev status navadne, nezavarovane terjatve, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava. Upnica je namreč predlog za izvršbo vložila na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa opr. št. SV 1097/2008 z dne 11. 12. 2008, s katerim je bila v korist upnice ustanovljena hipoteka za zavarovanje njene terjatve do dolžnika po Pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 122940-001 z dne 10. 12. 2008 na nepremičninah parc. št. 5140/9 k.o. X in parc. št. 10/13 k.o. Y ter v zemljiški knjigi zaznamovana neposredna izvršljivost tega notarskega zapisa. Za zavarovane terjatve ne učinkuje začetek postopka prisilne poravnave (drugi odstavek 160. člena ZFPPIPP), niti zanje ne učinkuje potrjena prisilna poravnava (1. točka prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP). Zavarovane terjatve so v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZFPPIPP tiste terjatve upnika, ki so zavarovane z ločitveno pravico. Ločitvena pravica pa je pravica upnika do poplačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Med ločitvene pravice (torej pravice, katerih imetnik ima pravico do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice) spada med drugim tudi hipoteka kot zastavna pravica na nepremičnini (138. člen Stvarnopravnega zakonika). Upnica v pritožbi uveljavlja, da je v konkretnem primeru s hipoteko zavarovana tudi njena terjatev, česar pa sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izvršbo ni presojalo.

7. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena in 355. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o upničinem predlogu za izvršbo in se pri tem opredeli do statusa njene terjatve.