17. 10. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo skupine poslank in poslancev Državnega zbora, na seji 17. oktobra 2019

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti 40., 108. in 116. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 44/14, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17 in 28/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Skupina dvaintridesetih poslank in poslancev Državnega zbora je 12. 2. 2016 vložila zahtevo za oceno ustavnosti 40., 108. in 116. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Zatrjujejo neskladje ureditve z 2., 14., 33. in 50. členom in prvim odstavkom 74. člena Ustave ter 1. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). V neskladju z Ustavo naj bi bilo, da samostojnim podjetnikom oziroma samozaposlenim osebam ni omogočeno, da bi uživali polno pokojnino ob sočasnem opravljanju dejavnosti.

Po drugi alineji prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa med drugim vloži tretjina poslancev Državnega zbora. V tej zadevi je upravičeni predlagatelj ob vložitvi zahteve obstajal. Vendar Ustavno sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi na obstoj procesnih predpostavk, kar velja tudi za procesno predpostavko upravičenega predlagatelja. Ustavno sodišče postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa praviloma ne more začeti niti voditi po uradni dolžnosti.[1] Postopek, začet z vložitvijo zahteve, ne pomeni izjeme od tega splošnega pravila.

V obravnavani zadevi je zahtevo vložila skupina poslank in poslancev, ki so poslanski mandat izvrševali v mandatnem obdobju Državnega zbora 2014–2018. To mandatno obdobje se je izteklo 22. 6. 2018, ko se je po predčasnih volitvah, ki so potekale 3. 6. 2018, konstituiral nov Državni zbor. Z dnem konstituiranja novega Državnega zbora je skupina poslank in poslancev prejšnjega sklica izgubila zakonsko podeljeno sposobnost biti predlagatelj postopka pred Ustavnim sodiščem.[2] V takšnem primeru Ustavno sodišče zahtevo zavrže. Tako je Ustavno sodišče odločilo že s sklepom št. U-I-356/07 z dne 2. 7. 2009 (Uradni list RS, št. 55/09, in OdlUS XVIII, 34).[3] Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, je treba tudi v tej zadevi zahtevo zavreči, ker upravičeni predlagatelj ne obstaja več.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Podpredsednik

[1]Izjemi sta razširitev postopka po 30. členu in drugem odstavku 59. člena ZUstS.

[2]Ob konstituiranju novega Državnega zbora je bil poslanski mandat ponovno potrjen le dvaindvajsetim (22) podpisnikom zahteve, in sicer Jožetu Tanku, Anji Bah Žibert, Francu Brezniku, Nadi Brinovšek, Jelki Godec, mag. Branku Grimsu, Evi Irgl, Janezu Janši, Danijelu Krivcu, Suzani Lep Šimenko, Tomažu Liscu, dr. Anžetu Logarju, Žanu Mahniču, Bojanu Podkrajšku, mag. Marku Pogačniku, Marijanu Pojbiču, mag. Andreju Širclju, mag. Mateju Toninu, Ljudmili Novak, Jožefu Horvatu, Ivi Dimic in Jerneju Vrtovcu.

[3]Enako tudi v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-169/08 z dne 22. 10. 2009, št. U-I-279/10 z dne 19. 1. 2012, št. U-I-112/11 z dne 19. 1. 2012, št. U-I-55/10 z dne 26. 1. 2012, št. U-I-82/10 z dne 9. 2. 2012 (Uradni list RS, št. 57/10), št. U-I-67/11 z dne 7. 6. 2012, št. U-I-45/13 z dne 4. 12. 2014, št. U-I-132/14 z dne 11. 12. 2014 in št. U-I-79/13 z dne 22. 1. 2015.