Jedro

Sklicevanje na svoje navedbe iz predloga v neki drugi (domnevno) povezani zadevi ne zadostuje, saj je predlog za dopustitev revizije samostojni akt z obligatornimi sestavinami iz citiranega četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ki se vlaga v 30 dneh od vročitve (konkretne, s tem predlogom napadane) pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (prim. prvi odstavek 367.b člena ZPP).

Sklicevanje na (domnevno) povezanost med zadevami ni dovolj, saj bi to pomenilo vlaganje revizije zoper drugostopenjske sodbe mimo zahtev, ki jih od predlagatelja zahteva institut dopuščene revizije (367.a in 367.b člen ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točkah II in III izreka glede obdobja teka zakonskih zamudnih obresti spremenilo tako, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki zakonske zamudne obresti od prisojenega zneska 75.390,47 EUR v obdobju od 28. 11. 2017 do 7. 11. 2018, od prisojenega zneska 37.910,98 EUR v obdobju od 1. 3. 2018 do 7. 11. 2018 in od prisojenega zneska 424,77 EUR v obdobju od 6. 3. 2018 do 7. 11. 2018. 2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga prvi stranski intervenient predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni popoln.

4. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev.1 Obvezne sestavine te utemeljitve v bistvenem določa četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v skladu s katerim mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. Nobene od teh sestavin predlagateljev predlog ne vsebuje. Sklicuje se le na svoje navedbe iz predloga v neki drugi (domnevno) povezani zadevi, kar pa ne zadostuje, saj je predlog za dopustitev revizije samostojni akt z obligatornimi sestavinami iz citiranega četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ki se vlaga v 30 dneh od vročitve (konkretne, s tem predlogom napadane) pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (prim. prvi odstavek 367.b člena ZPP). Od predlagatelja se zahteva, da v predlogu obrazloži dilemo, ki jo odpirajo pravni instituti, ki so bili uporabljeni v izpodbijani sodbi, in bodo z intervencijo Vrhovnega sodišča v okviru odgovorov na postavljena (natančna in konkretna) pravna vprašanja razčiščena, to pa bo predstavljalo doprinos k zagotovitvi pravne varnosti, razvoju prava preko sodne prakse ali enotni uporabi prava, kar presega pomen konkretne zadeve (prim. 367.a člen ZPP). Sklicevanje na (domnevno) povezanost med zadevami ni dovolj, saj bi to pomenilo vlaganje revizije zoper drugostopenjske sodbe mimo zahtev, ki jih od predlagatelja zahteva institut dopuščene revizije (367.a in 367.b člen ZPP), bistvo katerega je vzpostaviti revizijo kot sredstvo za dosego ciljev, objektivno pomembnih z vidika pravnega reda v celoti, in ne varovanje zgolj individualnih interesov strank v konkretnih sporih.2

6. Ker predlagatelj ni izpolnil formalnih predpostavk za odločanje o predlogu za dopustitev revizije, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP njegov predlog zavrglo.

7. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sklepi VS RS II DoR 99/2015 z dne 27. 8. 2015, II DoR 81/2018 z dne 7. 6. 2018, II DoR 76/2022 z dne 18. 5. 2022 in številni drugi. 2 Prim. 13. točko sklepa US RS U-I-302/09-12, Up-1472/09-6, U-I-139/10-9 in Up-748/10-6 z dne 12. 5. 2011.