Jedro

Ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta, tožena stranka pa ni zahtevala ugotovitve vrednosti spornega predmeta, si ni nobena od njiju zagotovila pravice do revizije.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo odpoved najemne pogodbe ter toženko zavezalo, da mora izprazniti dvosobno stanovanje v tretjem nadstropju stanovanjskega objekta v Ljubljani ter temu stanovanju pripadajoče parkirno mesto. Naložilo ji je tudi, da mora tožeči stranki plačati 422.498 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov glavnice ter ji povrniti pravdne stroške.

Pritožbeno sodišče je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo je toženka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.

Tožeča stranka je odgovorila na revizijo, pri čemer opozarja, da revizija ni dovoljena, oporeka pa tudi revizijskim naziranjem.

Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je zoper tožnico uveljavljala dvoje zahtevkov: zahtevek za odpoved najemne pogodbe in za izpraznitev stanovanja ter zahtevek za plačilo 422.498 SIT (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov glavnice). Glede prvega (nedenarnega) zahtevka ni navedla vrednosti spornega predmeta. Sodišče bi jo zato moralo pozvati, naj tožbo dopolni (45. in 108. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Ker pa je to svojo dolžnost opustilo, je imela možnost zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta tudi toženka (prim. sklep Ustavnega sodišča RS, Up-112/94 z dne 6.3.1996). Ker pa je bila tudi ona pasivna (glavne obravnave se sploh ni udeležila), si ni zagotovila pravice do revizije.

Revizija ni dovoljena tudi zoper tisti del sodbe, s katerim je odločeno o denarnem zahtevku, saj znaša vrednost glavnega zahtevka 422.498 SIT (pri denarnih zahtevkih je vrednost spornega predmeta določena s samim zneskom glavnice - prim. 39. člen ZPP).

Ker tako vrednost spornega predmeta glede nedenarnega zahtevka ni navedena oziroma ugotovljena, vrednost spornega predmeta glede denarnega zahtevka pa ne presega 1.000.000 SIT (2. odstavek 367. člena ZPP), je revizijsko sodišče revizijo zavrglo (377. člen ZPP).

Glede na to, da je revizijsko sodišče revizijo zavrglo, stroški odgovora na revizijo niso bili potrebni (1. odstavek 155. člena ZPP). Tožeča stranka zato sama krije svoje revizijske stroške (1. odstavek 165. člena ZPP).