Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba VIII Ips 274/2009

ECLI:SI:VSRS:2010:VIII.IPS.274.2009 Delovno-socialni oddelek

odpoved pogodbe o zaposlitvi krivdni razlog neizpolnjevanje delovnih obveznosti pooblastilo za odpoved odvetnik rok za odpoved trajajoča kršitev
Vrhovno sodišče
7. december 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Iz določbe 8. člena Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo ne izhaja, da bi tožena stranka lahko prenesla pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev le in samo na vodilnega delavca, ne pa na primer na odvetnika.

Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana 25. 4. 2007 zato, ker ni opravljal dela v obdobju od 15. 3. do 31. 3. 2007. Gre za nadaljevano kršitev, zato bi bila odpoved pravočasna tudi, če bi se kot začetek teka roka štel zadnji dan očitane kršitve.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku iz krivdnih razlogov. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Ugotovilo je, da je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zavarovalni zastopnik. Ker še ni imel dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika, je delo opravljal pod mentorstvom delavca, ki je to dovoljenje imel. Odpoved je bila dana v roku 30 dni od dneva, ko se je tožena stranka seznanila z razlogi za odpoved, kar je bilo na podlagi tožnikovega poročila o dnevnih aktivnostih oziroma najkasneje na zagovoru. Tožena stranka je dokazala, da očitane kršitve pomenijo utemeljen razlog za redno odpoved.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo „smiselno iz vseh revizijskih razlogov na podlagi 367. člena Zakona o pravdnem postopku, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava“. Navaja, da sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava, ker ni upoštevalo določbe 8. člena Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo, po kateri bi lahko tožena stranka pooblastilo za odločanje o posameznih pravicah in odgovornostih delavca prenesla le na vodilnega delavca in ne na odvetnika. Sodišče je kršilo tudi 215. in 230. člen Zakona o zavarovalništvu, ker tožnik ni bil usposobljen za delo, ki bi ga moral opravljati na podlagi pogodbe o zaposlitvi in tega dela sploh ni smel opravljati. Odpoved z dne 25. 4. 2007 je prepozna. Razdobje v katerem tožena stranka očita tožniku, da ni izpolnil normativa oziroma plana je od 1. 12. 2006 do 14. 3. 2007. Neposredni vodja je bil tedensko seznanjen z opravljenim delom tožnika in se je z razlogi za odpoved seznanil že decembra 2006. Norma, ki bi jo moral tožnik mesečno izpolnjevati je določena v Pravilniku o delu in plačah zavarovalnih zastopnikov za življenjska zavarovanja, sodišče pa ni ugotavljalo, ali je Pravilnik veljaven in ali je v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami. Tožena stranka je s tem, ko zanj ni pridobila dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor, tožniku dejansko onemogočila, da bi delal. To izhaja tudi iz delovnega navodila z dne 21. 11. 2006, po katerem mora delo opravljati pod mentorstvom, čeprav bi tako delo lahko trajalo le eno leto. Tožnikovega ravnanja glede na določbe 182. člena ZDR tudi ni mogoče okvalificirati kot krivdnega ravnanja, storjenega naklepoma ali iz hude malomarnosti.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala, da jo revizijsko sodišče v celoti zavrne kot neutemeljeno, tožniku pa naloži plačilo njenih stroškov revizijskega postopka.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Tožnik „vseh revizijskih razlogov“ niti smiselno ne navede in ne obrazloži (določba 367. člena ZPP revizijskih razlogov ne določa), zato zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato revizijskih navedb, ki pomenijo le nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno, ni mogoče upoštevati. Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo sodišče druge stopnje.

9. Prvi odstavek 18. člena ZDR določa, da v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Zakon ne omejuje kroga oseb, ki so lahko pooblaščene na strani delodajalca. Tudi iz določbe 8. člena Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo ne izhaja, da bi tožena stranka lahko prenesla pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev le in samo na vodilnega delavca, ne pa na primer na odvetnika. Kolektivna pogodba (sprejeta še pred uveljavitvijo ZDR) je le posebej določala tudi tako možnost in samo v takem primeru je delodajalec o tem moral obvestiti tudi sindikat. 10. Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana 25. 4. 2007 zato, ker ni opravljal dela v obdobju od 15. 3. do 31. 3. 2007. Gre za nadaljevano kršitev, zato bi bila odpoved pravočasna (peti odstavek 88. člena ZDR) tudi, če bi se kot začetek teka roka štel zadnji dan očitane kršitve. Nedvomno pa je pravočasna, kolikor sta sodišči (pravilno) šteli, da je v tem primeru rok začel teči šele z dnem zagovora tožnika, na katerem je pojasnil razloge za svoje ravnanje in bi neopravljanje dela lahko tudi opravičil. Tožena stranka je ravnala pravilno in zakonito in tožniku pogodbe ni odpovedala zaradi kršitev, zaradi katerih ga je predhodno pisno opozorila v skladu s prvim odstavkom 83. člena ZDR. Zato so neutemeljene (in tudi netočne) navedbe v reviziji, da bi bilo treba pri ugotavljanju roka za odpoved upoštevati seznanitev s kršitvami, zaradi katerih je bil tožnik le opozorjen na možnost odpovedi.

11. Sodišči sta upoštevali dejstvo, da tožnik še ni imel dovoljenja za (samostojno) opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja. Vendar pa je ugotovilo tudi katero delo je – v skladu z 230. členom Zakona o zavarovalništvu, 3. člen pogodbe o zaposlitvi in delovnimi navodili - lahko opravljal in kako (pod mentorstvom), predvsem pa tudi, da niti tega dela ni opravljal in da so njegove navedbe o tem zakaj ga ni, neutemeljene. Na podlagi takih dejanskih ugotovitev pa sta sodišči pravilno presodili, da je bila tožniku dokazana očitana kršitev pogodbenih obveznosti ter da je resna in utemeljena. Ugotovitvi delodajalca v odpovedi, da tožnikove kršitve onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja, tožnik ne oporeka.

12. Ker po dejanskih ugotovitvah sodišča tožnik v obravnavanem obdobju ni opravil nobenega dela, vprašanje veljavnosti splošnega akta, v katerem je bil določen mesečni plan dela, res ni pomembno. Zadošča ugotovitev, da je tožnik s tem kršil že svojo temeljno obveznost, določeno s pogodbo o zaposlitvi.

13. Revizijske navedbe o (ne)usposobljenosti tožnika za delo in o onemogočanju dela, ki bi ga moral opravljati po pogodbi o zaposlitvi pomenijo nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami in dokazno oceno sodišča, kar ni dovoljen revizijski razlog. Poleg tega pa so tudi v nasprotju s tem, kar je sodišče res upoštevalo kot dejansko podlago svoji odločitvi. Upoštevalo je namreč vse določbe pogodbe o zaposlitvi, iz katerih pa ne izhaja, da tožnik dela sploh ne bi smel opravljati. Le določenih del ni mogel opravljati samostojno temveč pod mentorstvom drugega delavca, ki je imel ustrezno dovoljenje.

14. Ker je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana sodba materialno pravno pravilna in revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

15. Ker tožena stranka z odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve, glede na določbo prvega ostavka 155. člena ZPP ni upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora na revizijo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia