Jedro

Dolžnik je bil zakoniti zastopnik in družbenik gospodarske družbe, za obveznosti katere je nastopal kot porok. Solidarni porok mora že ob prevzemanju obveznosti računati na možnost, da bo moral izpolniti obveznosti do upnika. To ni le formalnost, je realna možnost, s katero mora solidarni porok računati. Zato niso pomembne samo okoliščine na strani glavnega dolžnika, predvsem so pomembne okoliščine na strani dolžnika - solidarnega poroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek odpusta obveznosti in (2.) določilo preizkusno obdobje štirih let od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 9. 4. 2019. 2. Dolžnik se je pritožil zoper trajanje preizkusnega obdobja in navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo pri določitvi preizkusnega obdobja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo preizkusno obdobje štirih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Pri odločitvi je izhajalo iz predloga za odpust obveznosti in upoštevalo dolžnikovo starost (53 let), premoženjsko stanje (dolžnik ni zaposlen, prejema nadomestilo za brezposelnost, premoženja nima) in razloge za insolventnost (obveznosti izhajajo iz poroštev za obveznosti D., katere družbenik in zakoniti zastopnik je bil do leta 2014, obveznosti znašajo približno 112.000,00 EUR).

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Dalo je poudarek na načinu nastanka obveznosti, ki praviloma izvirajo iz dolžnikove podjetniške dejavnosti. Dolžnik je bil zakoniti zastopnik in družbenik gospodarske družbe, za obveznosti katere je nastopal kot porok. V pritožbi dolžnik to izpodbija in navaja, da sodišče ni zadosti upoštevalo okoliščin, v katerih je prevzemal poroštvene obveznosti. M. d. o. o. je obveznosti prevzela v letu 2007, ko je bila gospodarska klima ugodnejša, družba je ustvarjala dobiček. Tudi sam je imel dohodke, da bi lahko brez težav odplačal določeno višino kredita, na primer dolgoročno do 100.000 EUR. Nadalje navaja, da je obveznost nastala v zvezi s projektom izgradnje poslovne zgradbe, ki je bil podprt tudi s strani banke.

6. Solidarni porok odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost (prim. tretji odstavek 1019. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Niso utemeljene pritožbene navedbe, da je dolžnik v času prevzemanja obveznosti le-te dojemal le kot formalnost, poleg tega je bilo to v tistem času običajno. To je sicer lahko res, vendar v primeru neizpolnjevanja obveznosti (v celoti ali delno) s strani glavnega dolžnika, mora solidarni porok že ob prevzemanju obveznosti računati tudi na možnost, da bo moral izpolniti obveznosti do upnika. To ni le formalnost, je realna možnost, s katero mora solidarni porok računati. Zato niso pomembne samo okoliščine na strani glavnega dolžnika - temu je v večji meri pritožba namenjena -, predvsem so pomembne okoliščine na strani dolžnika - solidarnega poroka. Dolžnik je v predlogu za odpust obveznosti navajal, da je takrat imel zadosti visoke dohodke, da bi izpolnil obveznosti do upnikov. Ne v predlogu ne sedaj v pritožbi ne pove, kolikšni so ti prihodki bili. Da bi obveznosti iz svojih prihodkov poravnal oziroma v kakšni višini, ne navaja. Odločitve ne morejo spremeniti navedbe dolžnika o visokih dohodkih kot o okoliščini, ki bi lahko znižala preizkusno obdobje. Tudi če jih je dejansko prejemal, ni ne konkretno zatrjevano ne izkazano, da jih je porabil za pokrivanje obveznosti do upnikov iz naslova prevzetih obveznosti iz naslova solidarnih poroštev.

7. Dolžnik v pritožbi navaja, da sodišče ni pravilno upoštevalo njegove starosti in posledično zmanjšane možnosti za zaposlitev. Ta pritožbena navedba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je ob odsotnosti ostalih osebnih okoliščin pri določitvi preizkusnega obdobja treba upoštevati dolžnikovo nezaposlenost. V tem času si bo dolžnik moral prizadevati najti zaposlitev in tako vsaj delno prispevati k poplačilu upnikov. Ne drži, da sodišče ni zadosti upoštevalo dolžnikovega aktivnega iskanja zaposlitve. To je dolžnikova obveznost in ne obratno (primerjaj prvi odstavek 401. člena ZFPPIPP).

8. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse po dolžniku zatrjevane okoliščine za določitev preizkusnega obdobja, pri tem pa upoštevalo sodno prakso pri določitvi preizkusnega obdobja. Dolžnik navaja drugače, vendar drugačne sodne prakse ne izkaže. S tem je sodišče odgovorilo na vse bistvene pritožbene navedbe.

9. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.