Jedro

V primeru, ko se z revizijo izpodbija odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, je vrednost spornega predmeta enaka nič. V primeru, ko denarna terjatev (obveznost) ni opredeljena kot solidarna (na upniški in/ali dolžniški strani), gre za deljivo terjatev (obveznost).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Predlagatelja uveljavljata plačilo odškodnine za nepremičnine, ki so jima bile razlaščene zaradi izgradnje Mednarodnega mejnega prehoda ...

2. Sodišče prve stopnje je odločilo: - Nasprotna udeleženka je dolžna predlagateljema za razlaščeni nepremičnini parc. št. 490/1 in 490/2 k. o. ... plačati razliko odškodnine v znesku 10.667,32 EUR ter zakonske zamudne obresti od neizplačane odškodnine v znesku 538.280 SIT(1) za obdobje od 15. 4. 1992 do 1. 1. 2002 v višini 43.401,07 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

- Predlagateljema se za razlaščene nepremičnine parc. št. 3317/1, 3318/1, 3319/0 in 3320/0 k. o. ... izplača odškodnina iz naslova neenakovrednosti nadomestnih nepremičnin v znesku 35.918,60 EUR ter odškodnina za izgubljeni dobiček zaradi nemožnosti trženja oglasnih panojev v znesku 12.973 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

- Predlog za odškodnino zaradi zmanjšane vrednosti preostalih zemljišč zaradi razlastitve in predlog za odškodnino za izgubljeni dobiček zaradi nemožnosti trženja gostinske in menjalniške dejavnosti se zavrneta.

- Predlog za izplačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 68.602,68 EUR za razlaščene parc. št. 3317/1, 3318/1, 3319/0 in 3320/0 k. o. ... od 6. 12. 2002 do delnega poplačila odškodnine s posameznimi nadomestnimi zemljišči v sorazmerni ugotovitvi vrednosti po kvadraturi (do 23. 5. 2007 v višini 38,5 %, do 10. 5. 2007 v višini 17,3 %, do 24. 4. 2007 v višini 38,5 % in do 20. 5. 2009 v višini 5,7 %) in predlog za plačilo zakonskih zamudnih obresti od razlike odškodnine od dneva pridobitve nadomestnih zemljišč do poplačila celotne odškodnine se zavrneta.

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama obeh udeležencev in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo: - v I. točki izreka v delih, ki se nanašata na razliko odškodnine v višini 10.667,32 EUR in na zakonske zamudne obresti od neizplačane odškodnine v znesku 538.280 SIT za obdobje od 15. 4. 1992 do 1. 1. 2002 v višini 43.401,07 EUR; - v II. točki izreka v delu, ki se nanaša na odškodnino za izgubljeni dobiček zaradi nemožnosti trženja oglasnih panojev v znesku 12.973 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in kolikor ni bila priznana višja odškodnina iz tega naslova; in v tem obsegu zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje, v preostalem delu, to je: - v I. točki izreka, kolikor niso bile priznane zakonske zamudne obresti za obdobje od 1. 1. 2002 do plačila odškodnine; - v II. točki izreka v delu, ki se nanaša na odškodnino iz naslova neenakovrednosti nadomestnih nepremičnin v znesku 35.918,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in kolikor ni bila priznana višja odškodnina iz tega naslova; v III. in IV. točki izreka; pa je pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

4. Zoper ta sklep v delu, v katerem je potrjena odločitev v I. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za plačilo odškodnine iz naslova zakonskih zamudnih obresti za obdobje od 1. 1. 2002 do plačila, in v delu, v katerem je potrjena odločitev v IV. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za plačilo zakonskih zamudnih obresti zaradi zamude pri izročitvi zemljišč, sta predlagatelja vložila revizijo. V njej pojasnjujeta, da se v obravnavani zadevi pojavlja več vprašanj, o katerih ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. Gre za vprašanja pravilne razlage materialnega in procesnega prava v zvezi s tako imenovanimi dejanskimi razlastitvami, s katerimi se je Vrhovno sodišče ukvarjalo v zadevah II Ips 874/2009 in II Ips 15/2011, vendar so določena vprašanja ostala nerešena. Revidenta pa odpirata tudi novo pravno vprašanje, s katerim se Vrhovno sodišče še ni ukvarjalo, praksa višjih sodišč pa je neenotna, in sicer ali razlastitveni upravičenec odgovarja za zamudo pri izročitvi nadomestnih zemljišč oziroma pri plačilu popolne odškodnine in mora zato razlaščencu plačati zamudne obresti. Glede prvega izpodbijanega dela pravnomočne odločitve predlagatelja nista prepričana, ali se v tem primeru obresti štejejo za glavni ali stranski zahtevek. Če bo Vrhovno sodišče menilo, da se vrednost spornega predmeta opredeli na podlagi glavnega zahtevka, ker je obrestni akcesoren, poudarjata, da je vrednost glavnega dela zahtevka, na katerega se navezujejo obresti, 10.667,32 EUR in za takšen primer vlagata (tudi) predlog za dopustitev revizije. Če pa bi Vrhovno sodišče obresti štelo kot samostojen zahtevek, je treba upoštevati, da bi zahtevana odškodnina iz naslova zakonskih zamudnih obresti znašala 119.195,56 EUR, razlika do ugodenega dela zahtevka (43.401,07 EUR) pa znaša 75.794,49 EUR (zavrnjeni del zahtevka). V tem delu vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe torej presega 40.000 EUR (dovoljena revizija), zato predlagatelja istočasno vlagata (tudi) revizijo. Da bi lahko šlo za posebne vrste (glavni) zahtevek, izhaja tudi iz razlogov višjega sodišča o tem, da je ta zahtevek alternativen zahtevku za plačilo uporabnine (izbiro pa sta opravila predlagatelja). Če je zahtevek, s katerim zahtevata odmeno zaradi protipravne razlastitve, alternativen podobnemu zahtevku za plačilo uporabnine, je nelogično stališče, da je zahtevek v enem primeru stranska terjatev (obresti), v drugem pa glavna terjatev (uporabnina). Glede drugega izpodbijanega dela pravnomočne odločitve predlagatelja opozarjata, da za primer, če bo Vrhovno sodišče menilo, da gre za akcesoren zahtevek, vlagata predlog za dopustitev revizije. Za tak slučaj v skladu s sodno prakso opredeljujeta vrednost spornega predmeta v višini 5.000 EUR.(2) Tudi v tem delu pa bi bilo moč po isti logiki obravnavati obrestni zahtevek kot samostojen in glavni zahtevek, saj je to edini zahtevek, ki ga v tej zvezi uveljavljata predlagatelja. Zahtevata namreč odmeno v obliki zakonskih zamudnih obresti zaradi zamude pri izročitvi zemljišč. Kot osnovo za izračun sta opredelila vrednost razlaščenih zemljišč – 68.602,68 EUR, pri čemer zahtevata odmeno od sorazmernega dela neizpolnjene obveznosti do izpolnitve. Če se vzame obresti kot odmeno od odvzema posesti do zagotovitve odškodnine, znaša zavrnjeni zahtevek 58.690,97 EUR, kar pomeni, da bi morala biti tudi po tem izračunu revizija dovoljena. Po prepričanju predlagateljev pa pri obeh izpodbijanih delih pravnomočnega sklepa ne gre za povezana ali odvisna pravna vprašanja (peti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Revizija je bila vročena nasprotni udeleženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrženje glede prvega izpodbijanega dela, sicer pa njeno zavrnitev. Stroškov ni priglasila.

6. Revizija ni dovoljena.

7. V obravnavani zadevi gre za razmerje med razlastitvenimi zavezancema in upravičencem, ki ga ureja tretji razdelek tretjega dela Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) in je predmet posebnega nepravdnega postopka(3), ki teče po določbah devetega poglavja Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). V tem postopku je zoper odločbo sodišča druge stopnje dovoljena revizija (le), če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP

predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije (103. člen ZNP).

Po novi ureditvi revizije oziroma njene dopustnosti(4) je ta v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR ( dovoljena revizija ); če ni dovoljena po tem merilu, je po določbi tretjega odstavka 367. člena ZPP dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče ( dopuščena revizija ).(5)

Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se v primeru – kakršen je tudi konkretni ‫–

, ko je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka(6); postranske terjatve, med katere sodijo tudi (zamudne) obresti, se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot (samostojen) glavni zahtevek (39. člen ZPP). Povedano drugače, postranske terjatve, kadar so to tudi v procesni obliki, to je postranski (procesni) zahtevek, ne vplivajo na ugotovitev vrednosti spornega predmeta, pri čemer je bistveno, da to naravo ohranijo ves čas postopka, in sicer tudi v primeru, ko se z revizijo izpodbija le odločitev o njih.

Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora, ki je odločilna za presojo (ne)dovoljenosti revizije, določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

Enaki procesni položaji se morajo obravnavati enako, zato je treba pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta upoštevati tudi pri aktivnem sosporništvu.(7)

8. Glede prvega izpodbijanega dela pravnomočne odločbe ne more biti dvoma, da so (zakonske zamudne) obresti – tako kot jih uveljavljata predlagatelja – stranska terjatev v materialnopravnem in procesnem smislu .

P redlagatelja sta v nepravdnem postopku (med drugim) glede parc. št. 490/1 in 490/2 k. o. ...

uveljavljala plačilo razlike odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 1992 do dneva plačila –

obrestni zahtevek sta torej uveljavljala poleg glavničnega zahtevka(8) , v tej fazi postopka pa je sporen le del odločitve o teku zakonskih zamudnih obresti (od 1. 1. 2002 do plačila).

Vrednost

spornega predmeta prvega izpodbijanega dela pravnomočnega sklepa je zato v skladu z ustaljeno prakso tega sodišča enaka nič.(9)

(10)

9. V delu, ki ga revidenta opredeljujeta kot drugi izpodbijani del pravnomočne odločbe, gre za uveljavljanje zakonskih zamudnih obresti zaradi zamude z izpolnitvijo obveznosti, in sicer izročitvijo nadomestnih zemljišč (to je čas od odvzema posesti razlaščenih nepremičnin oziroma od dneva prepovedi prometa z njimi /6. 12. 2002/ do izročitve posameznih nadomestnih zemljišč oziroma zagotovitve popolne odškodnine), ki jih predlagatelja opredeljujeta kot odmeno oziroma odškodnino za nepravočasno zagotovitev nadomestnih nepremičnin. Ta del predloga oziroma zahtevka (vsaj) v procesnem smislu nima narave postranske terjatve, temveč gre za samostojen zahtevek, saj z obravnavanim predlogom v nepravdnem postopku predlagatelja ne zahtevata (tudi) izročitve teh nadomestnih nepremičnin.(11) V tem delu znaša vsota, katere plačilo je pravnomočno zavrnjeno –

kot sta jo izračunala predlagatelja v reviziji –,

58.690,97 EUR.(12) Pri tem pa je bistveno, da predlagatelja plačila tega zneska ne uveljavljata solidarno. V takšnem primeru, ko denarna terjatev (obveznost) ni opredeljena kot solidarna (na upniški in/ali dolžniški strani), gre za deljivo terjatev (obveznost).(13) Vsak soupnik lahko uveljavlja zgolj svoj del terjatve, pri čemer zakon določa domnevo o delitvi terjatve na enake dele (primerjaj tretji odstavek 393. člena Obligacijskega zakonika –

OZ). Upoštevajoč obrazloženo je zato treba šteti, da je v konkretnem primeru v smislu drugega odstavka 41. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP toliko relevantnih zahtevkov (predlogov), kot je predlagateljev. Za presojo (ne)dovoljenosti revizije relevantna vrednost drugega izpodbijanega dela pravnomočne odločbe je torej tista, ki se nanaša na vsakega posameznega predlagatelja, to je (zgolj) polovica prej omenjenega zneska –

29.345,49 EUR.

10. Glede na povedano vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela oziroma delov pravnomočne odločbe ne presega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, zato obravnavana r evizija ni dovoljena (že) po samem zakonu, prav tako ni bila (predhodno) dopuščena, zaradi česar je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena istega zakona in 37. členom ZNP). Iz tega razloga jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena istega zakona in

37. členom ZNP), kar implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona in 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Pojasniti velja, da je znesek 10.667,32 EUR (zgolj) valorizirani znesek 538.280 SIT.

Op. št. (2): Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 533/2005 z dne 20. 10. 2005 in II Ips 292/93 z dne 27. 1. 1994. Op. št. (3): Primerjaj šesti odstavek 106. člena ZUreP-1. Op. št. (4): Primerjaj Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D); Ur. l. RS, št. 45/2008. Op. št. (5): Postopek dopuščene revizije je „

dvofazen “

. V tem primeru mora stranka najprej

(pri Vrhovnem sodišču RS) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi samo revizijo. P ri tem pa sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP).

Op. št. (6): Ta je namreč drugače od vrednosti postranskih zahtevkov praviloma stabilna in vnaprej znana ter zato primernejša za oceno, na katero se vežejo (pomembne) procesne posledice.

Op. št. (7): Primerjaj sodno prakso Vrhovnega sodišča RS: sodba in sklep II Ips 345/2002 z dne 10. 4. 2003, sodba in sklep II Ips 456/2002 z dne 5. 6. 2003 ter sklep II Ips 116/2003 z dne 26. 2. 2004. Op. št. (8): K

umulirala sta glavni (materialnopravni) zahtevek (za plačilo /dela/ odškodninske terjatve) in postranski (materialnopravni) zahtevek (za plačilo na to terjatev nanašajočih se obresti).

Op. št. (9): Primerjaj odločbe II Ips 726/2008 z dne 25. 9. 2008, II Ips 215/2008 z dne 17. 9. 2009 in II Ips 245/2011 z dne 12. 1. 2012. Primerjaj tudi sklep Ustavnega sodišča RS Up-70/06 z dne 27. 12. 2007. Op. št. (10): Vrhovno sodišče pripominja, da stališče iz sklepa II Ips 15/2011 z dne 15. 9. 2011, na katerega opozarjata revidenta, na obrazloženo ne vpliva; (tudi) v tem sklepu je poudarjeno, da so zamudne obresti akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca.

Op. št. (11): V skladu s p rvim odstavkom 105. člena ZUreP-1 lastniku za razlaščeno nepremičnino pripada ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina.

Op. št. (12): V

rednost spornega predmeta se tudi pri obrestih, ko se te uveljavljajo kot procesni glavni zahtevek, določi po njihovi vrednosti, pri čemer ni pomembno, v kakšni tehnični obliki jih stranka uveljavlja (v kapitalizirani ali nekapitalizirani obliki).

Siceršnja

opredelitev vrednosti spornega predmeta tega izpodbijanega dela odločbe, ki sta jo opravila predlagatelja v reviziji (5.000 EUR), je zato neupoštevna, sodna praksa Vrhovnega sodišča, na katero se pri tem sklicujeta, pa neustrezna.

Navedena sklepa II Ips 292/93 z dne 27. 1. 1994 in II Ips 533/2005 z dne 20. 10. 2005 se nanašata na od obravnavane drugačno procesno situacijo, ko vrednost spornega predmeta prej ni bila opredeljena in je –

drugače kot v konkretnem primeru –

tudi ni bilo mogoče ugotoviti.

Op. št. (13): Solidarnost upnikov in solidarnost dolžnikov se ne domnevata, temveč morata biti jasno in izrecno opredeljeni (že) v (tožbenem) zahtevku (predlogu) in posledično v izreku sodne odločbe; primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 230/2005 z dne 20. 4. 2006 in II Ips 540/2008 z dne 26. 2. 2009.