Jedro

Če imajo zahtevki v tožbi proti istemu tožencu različno podlago, se po drugem odstavku 41. člena ZPP upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka. V obravnavani zadevi nobeden od tožbenih zahtevkov ne presega mejnega zneska, določenega za dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Tožnica je zaradi zatrjevane toženčeve izgube kritnih pravic iz pogodbe o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti zahtevala, da ji toženec plača znesek 597.900 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.05.1996 dalje kot vsoto dvanajstih povprečnih plač, na katero je po splošnih pogojih omejena kljub dejansko večjemu plačilu oškodovancu. Od zahtevanega zneska je izračunala zakonske zamudne obresti za čas od 20.01.1994 do 15.05.1996 in zahtevala tudi plačilo tako izračunanega zneska 665.767 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje.

Sodišče prve stopnje je štelo, da je toženec dokazal, da se kljub odhodu s kraja prometne nesreče ni izmaknil preiskavi alkoholiziranosti in da tudi ni vozil pod vplivom alkohola. Zato je oba tožbena zahtevka zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnica v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, predlaga pa "zavrnitev zahtevka" (verjetno razveljavitev ali spremembo izpodbijane sodbe).

Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega ZPP).

Revizija ni dovoljena.

V tej pravdni zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sodbo po uveljavitvi novega ZPP. Zato je glede na prvi odstavek 498. člena ZPP tako v pritožbenem kot revizijskem postopku treba uporabiti določbe novega zakona. To velja tudi za vprašanje dovoljenosti revizije, saj novi zakon ni sledil zgledu nekaterih novel prejšnjega zakona, ki so v prehodnih določbah to vprašanje drugače uredile. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. Tožnica uveljavlja od toženca plačilo dveh zahtevkov. Vsak od njiju temelji na drugi dejanski in pravni podlagi, kot izhaja iz povzetka podlage obeh tožbenih zahtevkov v začetku obrazložitve te revizijske odločbe. Vprašanje ugotovitve vrednosti spornega predmeta v primerih, ko je od njega odvisna stvarna pristojnost ali pravica do revizije, je urejeno v določbah 39. do 45. člena ZPP. Če imajo zahtevki v tožbi proti istemu tožencu različno podlago, se po drugem odstavku 41. člena ZPP upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka. V obravnavani zadevi nobeden od tožbenih zahtevkov ne presega mejnega zneska, določenega za dovoljenost revizije.

Revizijsko sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo tožničino nedovoljeno revizijo in z njo tudi njene priglašene revizijske stroške.