Jedro

Pri ugotavljanju površine primernega stanovanja po 14. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se upoštevajo le družinski člani po določbi 23. člena ZBPP in ne tudi ostali člani gospodinjstva, ki v stanovanju živijo. Pri izračunu mesečnih dohodkov pa se je treba opredeliti oz. pojasniti relevantne razloge glede izpolnjevanja dohodkovnega cenzusa.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3149/2012 z dne 12. 11. 2012 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je prošnji prosilke, A.A., za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) z dne 11. 7. 2012 ugodila in ji dodelila redno BPP v prvi fazi za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, glede razumnosti vložitve tožbe za izpodbijanje notarsko overjene pogodbe o delitvi solastnine in darilne pogodbe SV 720/06 z dne 21. 12. 2006, oziroma glede možnosti izvensodne rešitve spora; v drugi fazi po mnenju in oceni odvetnika za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije, zaradi vložitve tožbe za izpodbijanje notarsko overjene pogodbe o delitvi solastnine in darilne pogodbe SV 720/06 z dne 21. 12. 2006, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks (I. točka izreka), za izvajanje BPP se določi odvetnik B.B. (točka II. izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je prosilka v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, t.j. od aprila do junija 2012, iz naslova pokojnin skupno prejela 1.349,25 EUR. V tem obdobju je prosilka na svojem računu imela še prilive v mesečni višini 85,00 EUR, vendar je pojasnila, da pri tem ne gre za njene dohodke, temveč za nakazila stroškov redne uporabe stanovanja od osebe, s katero dejansko živi gospodinjski skupnosti. Tožena stranka je prosilko štela kot samsko osebo, ki nima družinskih članov ter zaključila, da mesečni dohodek prosilke znaša 449,75 EUR in ne presega višine 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v prvem odstavku 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) in znaša 260,00 EUR, 2-kratnik pa 520,00 EUR. Nadalje tožena stranka navaja, da iz listinskih dokazil izhaja, da premoženje prosilke ne dosega zneska 13.780,00 EUR, kar bi po določbi petega odstavka 152. člena ZUJF izključevalo njeno pravico do BPP. Prosilka ni imetnica vrednostnih papirjev, stanje njenih denarnih prihrankov na dan 30. 6. 2012 je znašalo 483,48 EUR. Prosilka je lastnica osebnega avtomobila Renault Clio, letnik 1998. Ker je osebni avtomobil starejši kot deset let, ga tožena stranka skladno s Pravilnikom o ugotavljanju premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ni upoštevala kot njeno premoženje. Prosilka je solastnica stanovanja v večstanovanjski stavbi z uporabno površino 68,72 m², v katerem živi v gospodinjski skupnosti z drugo osebo, ki ni njen sorodnik. Tožena stranka tega stanovanja skladno z 24. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ni upoštevala, ker uporabna površina ne presega velikosti primernega stanovanja za dve osebi skladno s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanja v najem. Pri presoji dodelitve BPP je tožena stranka ugotovila, da so podani pogoji iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Upoštevala je, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilka verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj prosilke.

Zoper izdani upravni akt je tožbo vložilo Državno pravobranilstvo RS. V tožbi tožeča stranka navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, saj naprej ni upoštevala pri izračunu mesečnih dohodkov prosilke rednih nakazil od osebe, s katero prosilka živi v skupnem gospodinjstvu, glede površine stanovanja pa je upoštevala to drugo osebo, tako da površina stanovanja ni presegala površine primernega stanovanja v smislu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Tožeča stranka meni, da tožena stranka v tem primeru, ko 85,00 EUR ni upoštevala kot mesečni dohodek prosilke, tudi površine stanovanja, v katerem prosilka živi, ne bi smela porazdeliti na dve osebi. In obratno, če je upoštevala, da v stanovanju živita dve osebi, bi morala 85,00 EUR upoštevati kot mesečni dohodek prosilke. V obeh primerih pa prosilka ne bi bila upravičena do BPP, saj bi v prvem presegla višino 2-kratnika osnovnega minimalnega dohodka, v drugem primeru pa bi presegla površino primernega stanovanja. Glede na navedeno tožeča stranka predlaga, da se tožbi ugodi in se odločba tožene stranke spremeni, tako da se prošnja prosilke A.A. za dodelitev BPP zavrne oz., da se tožbi ugodi in se odločba tožene stranke odpravi, tožena stranka pa je dolžna povrniti stroške postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da so navedbe tožeče stranke neutemeljene. Navaja, da je bilo na podlagi navedb prosilke ugotovljeno, da mesečni zneski v višini 85,00 EUR niso njeni dohodki iz naslova najemnine, temveč so nakazila stroškov za redno uporabo stanovanja. Glede stanovanja pa tožena stranka navaja, da iz potrdila iz gospodinjske evidence izhaja, da prosilka živi v gospodinjski skupnosti še z eno osebo, ki ni njen sorodnik, torej gre za dvočlansko gospodinjstvo. Tožena stranka predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Stranka z interesom, A.A., na tožbo ni podala odgovora.

Tožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka prosilko na podlagi prvega odstavka 23. člena ZBPP štela kot samsko osebo, ki nima družinskih članov. Mesečni dohodek prosilke je tožena stranka ugotavljala na podlagi 13. člena ZBPP in pri izračunu povprečnega dohodka na člana družine upoštevala pokojnino prosilke, ni pa upoštevala prosilkinih mesečnih prilivov – nakazil za stroške redne uporabe od osebe, s katero živi v skupnem gospodinjstvu. Pri ugotavljanju premoženja pa je tožena stranka ugotovila, da prosilka drugega premoženja nima, je pa solastnica stanovanja v večstanovanjski hiši z uporabno površino 68,72 m², v katerem živi v gospodinjski skupnosti z drugo osebo, ki ni njen sorodnik. Tega stanovanja tožena stranka ni upoštevala, ker uporabna površina tega stanovanja ne presega velikosti primernega stanovanja za dve osebi skladno s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

V konkretnem primeru gre za podatke, ki jih je tožena stranka po mnenju sodišča napačno interpretirala in posledično tudi nepravilno uporabila, zato sodišče pritrjuje tožeči stranki, da v postopku za izdajo upravnega akta materialni predpis ni bil pravilno uporabljen, nepopolno pa je ostalo ugotovljeno tudi dejansko stanje.

Tožena stranka pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilke ni pojasnila zakaj ni upoštevala rednih mesečnih nakazil (stroški redne rabe za mesec marec, april, maj 2012 v višini 85,00 EUR mesečno), ki jih je prosilka prejela na transakcijski račun. Kolikor je razlog za neupoštevanje zato, ker jih je prejela od osebe, s katero živi dejansko v gospodinjski skupnosti, ki pa očitno ni član družine prosilke oz. oseba, ki bi jo bila prosilka dolžna preživljati, po mnenju sodišča ni podlage za neupoštevanje. Drugih razlogov pa tožena stranka ni navedla. Kolikor ne gre za družinskega člana po mnenju sodišča tudi ni podlage, da se ta oseba upošteva pri ugotavljanju površine primernega stanovanja. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala ugotoviti ali so redni mesečni prilivi v višini 85,00 EUR mesečno prosilkin dohodek ter pojasniti relevantne razloge glede izpolnjevanja pogojev dohodkovnega cenzusa. Prav tako se bo morala pravilno opredeliti ali se oseba, s katero prosilka dejansko živi v gospodinjski skupnosti in ni njen sorodnik, upošteva pri ugotavljanju površine primernega stanovanja prosilke po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ter na podlagi relevantnih dejstev ponovno ugotavljati ali prosilka izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP. Pri tem sodišče navaja, da se pri ugotavljanju površine primernega stanovanja po 14. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem upoštevajo le družinski člani po določbah 23. člena ZBPP in ne tudi ostali člani gospodinjstva, ki v stanovanju živijo (sodba UPRS II U 365/2010 z dne 13. 10. 2010).

Glede na navedeno, je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki, ob upoštevanju četrtega in petega odstavka tega člena, v ponoven postopek.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1.