Jedro

Za izdajo soglasja in s tem za izdajo oziroma podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca mora biti izpolnjen pogoj, da delodajalec ob vložitvi vloge ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti.

Morebitno dejstvo, da je pritožnik sam poravnal davčne obveznosti, ne pomeni, da je imel njegov delodajalec na dan vložitve vloge poravnane zapadle davčne obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 214-10229/2015-7 z dne 22. 10. 2015. Z navedeno odločbo je tožena stranka na podlagi 37. in 37.a člena ter prve alineje prvega odstavka 55. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) v povezavi z drugim in osmim odstavkom 27. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) zavrnila prošnjo A., d. o. o., Ljubljana, za izdajo enotnega dovoljenja za tožnikovo prebivanje in delo v Republiki Sloveniji, in odločila, da mora tožnik v 30 dneh po pravnomočnosti te odločbe zapustiti Republiko Slovenijo.

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje taki odločitvi toženke pritrdilo, ker temelji na ugotovitvi, da Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) za tožnika kot zastopnika navedene družbe, ni izdal zakonsko predpisanega soglasja, saj tožnikov delodajalec na dan vložitve vloge ni imel poravnanih zapadlih davčnih obveznosti, to dejstvo pa med strankama ni sporno. Ker ta pogoj ni bil izpolnjen, je kot neupoštevne zavrnilo tožnikove navedbe, da je imel on sam na dan izdaje izpodbijane odločbe poravnane vse zapadle davke in prispevke.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, navaja, da ima poravnane vse zapadle davčne obveznosti, da je to zatrjeval ves čas postopka in da so pravno relevantna dejstva med strankama sporna. Zato sodišču prve stopnje očita, da je neutemeljeno zavrnilo njegove dokazne predloge in s tem kršilo njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Izpodbijana odločitev naj bi temeljila na mnenju Zavoda glede na stanje na dan vložitve vloge, ne pa na podlagi aktualnih dejstev. Ažurno stanje davčnih obveznosti bi pokazalo, da je tožnik vse davčne obveznosti izpolnil, zaradi česar naj razlog za zavrnitev prošnje ne bi več obstajal. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, naj sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Ker tudi za toženo stranko v postopku s pritožbo veljajo omejitve drugega odstavka 22. člena ZUS-1, odgovora na pritožbo, ki ga je vložila vodja sektorja B. B., ne da bi izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, Vrhovno sodišče ni upoštevalo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo je dovoljenje, ki tujcu omogoča, da vstopi, prebiva in dela v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 37. člena ZTuj-2). Za izdajo dovoljenja morajo biti izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, med katerimi je soglasje, ki ga pristojni organ izda po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (drugi odstavek 37. člena ZTuj-2), tj. po Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju ZZSDT). Če soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja ni podano zaradi neizpolnjevanja pogojev po ZZSDT, se prošnja za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja zavrne (četrti odstavek 37.a člena ZTuj-2).

7. Pogoje za izdajo soglasja za zastopnika (kar tožnik kot direktor prosilca za izdajo dovoljenja je) določa 27. člen ZZSDT. Med temi pogoji je v 2. točki drugega odstavka tega člena tudi pogoj, da delodajalec na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. Ta pogoj mora biti na podlagi osmega odstavka 27. člena izpolnjen tudi v primeru podaljšanja enotnega dovoljenja, za kar je zaprosil tožnikov delodajalec.(1)

8. Pritožnik v tem upravnem sporu izpodbija odločitev toženke, ki temelji na ugotovitvi, da Zavod soglasja, ki je pogoj za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca, ni izdal. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je pritožnik lastnik in direktor gospodarske družbe, ki je njegova delodajalka, ki pa na dan vložitve prošnje za izdajo enotnega dovoljenja ni imela poravnanih zapadlih davčnih obveznosti, zaradi česar ni bil izpolnjen prej navedeni pogoj za izdajo soglasja, s tem pa tudi ne za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji.

9. Glede na tako ugotovitev dejanskega stanja, ki med strankama ni sporna, tudi Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, ki temelji na navedeni zakonski ureditvi, ter o neutemeljenosti tožbenih ugovorov.

10. Pritožnik sicer v pritožbi zatrjuje, da so pravno odločilna dejstva sporna, vendar te pritožbene navedbe temeljijo na napačnem stališču, da je za izdajo soglasja in s tem za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja odločilna okoliščina le, da on sam nima neporavnanih davčnih obveznosti. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, ta pritožnikova trditev, tudi če bi bila resnična, glede na navedeno zakonsko ureditev ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev. Morebitno dejstvo, da je pritožnik sam poravnal davčne obveznosti, namreč ne pomeni, da je njegov delodajalec na dan vložitve vloge imel poravnane zapadle davčne obveznosti, kar je zakonsko predpisan pogoj (2. točka drugega odstavka 27. člena ZZSDT v zvezi z osmim odstavkom istega člena). Po navedenem je torej zmotno tudi pritožbeno stališče, da je pravno odločilno dejstvo stanje poplačila davčnih obveznosti na dan izdaje odločbe, saj zakon navedeni pogoj izrecno veže na dan vložitve vloge.

11. Ker izpodbijana odločitev ne temelji na ugotovitvi o neporavnanih tožnikovih davčnih obveznostih, temveč na neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti njegovega delodajalca, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o kršitvah pravil upravnega spora, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, s katerimi pritožnik želi dokazovati, da ima on sam plačane davčne obveznosti. Iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), na katero se sklicuje, sicer izhaja zahteva, da sodišče dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze izvede, vendar le, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno odločilna.(2)

12. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

(1) Enak pogoj je določen tudi v 5. točki prvega odstavka 17. člena ZZSDT za izdajo soglasja za zaposlitev, oziroma v prvi alineji prvega odstavka 18. člena tega zakona za soglasje k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve.

(2) Gl. npr. odločba Ustavnega sodišča Up-77/01 z dne 4. 3. 2004.