Jedro

Roki, ki so določeni po dnevih, se končajo s pretekom tistega dne, ki je zadnji. Če je ta dan sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, pa s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji, izdani sklep o izvršbi ohranilo v veljavi za 168.889,89 EUR glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2009, za 5.309,93 EUR glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 6. 2009 in za 56,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2009 (I. točka izreka njegove sodbe), pri čemer je toženi stranki naložilo povrnitev 14.568,48 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka njegove sodbe).

2. Sodišče druge stopnje je kot prepozno zavrglo pritožbo toženke zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje.

3. Toženka je zoper sklep sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi »bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP)«. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve sodišču druge stopnje v ponovno odločanje. Pri tem je zahtevala povrnitev revizijskih stroškov.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Predmet spora.

5. Iz vročilnice v spisu izhaja, da je bilo obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (pred tem in v nadaljevanju ZPP) v predalčniku tožene stranke puščeno 30. 10. 2012, kar pomeni, da je petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve potekel 14. 11. 2012. Pritožbeni rok, ki je začel teči naslednji dan, pa je potekel 29. 11. 2012, kar pomeni, da je bila pritožba, ki je bila priporočeno poslana po pošti 30. 11. 2012, prepozna (povzeto iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa).

Relevantne zakonske določbe.

6. 111. člen ZPP: Roki se računajo po dnevih, mesecih in letih.

Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.

Roki, ki so določeni po mesecih oziroma po letih, se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v tem mesecu.Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

7. 142. člen ZPP: Tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, se vročajo osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom tega zakona.Druga pisanja se vročajo osebno samo, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost. Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše.Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo.

Če je treba vročiti pisanje iz prvega odstavka tega člena državnim organom in subjektom iz tretjega odstavka 139. člena tega zakona, se opravi vročitev po 133. členu tega zakona.

Šteje se, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.

Presoja utemeljenosti revizije.

8. Fikcija vročitve po 142. členu ZPP je bila že nekajkrat predmet presoje revizijskega sodišča; zlasti vprašanje, ali se šteje, da je bila vročitev opravljena z iztekom samega petnajstega dne in zato začne teči rok za pravno sredstvo že šestnajsti dan, ali pa besedna zveza »po poteku roka« pomeni, da se šteje vročitev za opravljeno naslednji, to je šestnajsti dan in zato začne rok za pravno sredstvo teči šele sedemnajsti dan od puščenega obvestila v hišnem predalčniku. Ob upoštevanju jezikovne, teleološke in sistemske metode razlage je revizijsko sodišče sprejelo stališče, da se pri vročitvi na način iz tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka (7. točka obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 58/2011 z dne 24. 10. 2013).

9. Gre za stališče, ki odraža enotno in ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča (sklep II Ips 393/2010 z dne 26. 5. 2011, sklep II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012, sklep III Ips 3/2013 z dne 20. 3. 2013, sklep II Ips 38/2013 z dne 6. 6. 2013 in sklep II Ips 58/2011 z dne 24. 10. 2013), za odstop od katerega toženka v reviziji ni ponudila upoštevnih razlogov. Ponujeni razlogi so bili namreč že vsebinsko preigrani in pretehtani.

10. Vrhovno sodišče k sprejetemu stališču dodaja naslednje: Roki, ki so določeni po dnevih, se končajo s pretekom tistega dne, ki je zadnji (v konkretnem primeru petnajsti). Če je ta dan sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, pa s pretekom prvega prihodnjega delavnika. To namreč izhaja tudi ob upoštevanju logične metode razlage četrtega odstavka 142. člena ZPP, pri kateri se upošteva tudi 111. člen ZPP.

11. Revizijske razloge (da naj bi določba četrtega odstavka 142. člena ZPP dopuščala več možnih razlag, kdaj se šteje vročitev za opravljeno) je presodilo tudi Ustavno sodišče, vendar pa je ocenilo, da vložene pobude niso odpirale pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zaradi česar jih je zavrnilo (sklep U-I-304/08 in Up-3026/08 z dne 22. 10. 2009, sklep U-I-277/10 in Up-1516/10 z dne 14. 4. 2011, sklep U-I-177/12 in Up-651/12 z dne 22. 11. 2012 ter sklep U-I-146/13 in Up-469/13 z dne 28. 6. 2013).

12. Zato Vrhovno sodišče ni sledilo predlogu tožene stranke za prekinitev postopka zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti domnevno sporne zakonske določbe po 156. členu Ustave, ki določa: Če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Postopek pred sodiščem se nadaljuje po odločitvi ustavnega sodišča. 13. Sicer pa revizijsko sodišče v zvezi z revizijsko navedbo, da »ne gre za to, da bi se revident[ka] zavzemal[a] za razlago zakona, da fikcija vročitve nastopi šele takrat, ko je pošiljka puščena v nabiralniku«, ugotavlja, da gre za zavajajoče sklicevanje revidentke na »primer iz zadeve U-I-277/10, Up-1516/10« (pravilno iz zadeve U-I-177/12, Up-651/12). Zavajajoče zato, ker v konkretnem primeru ne gre za »drugačen položaj«. Dejstvo je namreč, da se je pobudnica (tako kot revidentka v tem sporu) sklicevala tudi na takšno razlago zakona, po kateri bi bilo mogoče kot dan fiktivne vročitve šteti tudi »prvi naslednji dan po poteku roka za prevzem pisanja« (glej 2. točko sklepa Ustavnega sodišča U-I-177/12 in Up-651/12 z dne 22. 11. 2012), pa Ustavno sodišče temu ni sledilo.

Odločitev o reviziji.

14. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP in v povezavi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka.

15. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije stroške postopka z revizijo (II. točka izreka).