Jedro

Zemljišča, ki so bila podržavljena na podlagi Zakona o agrarni reformi in arondaciji, torej na podlagi zakona, po katerem namembnost zemljišč ni bila spremenjena in ki ob podržavljenju v načrtih stanovanjske ali komunalne graditve niso bila opredeljena kot stavbna, se vrednotijo kot kmetijska zemljišča. Z uporabo meril iz Navodila se sicer ugotavlja, ali je bilo mogoče zemljišče komunalno opremiti brez večjih stroškov, vendar le, če je predmet denacionalizacije stavbno zemljišče. Ne more pa se z uporabo meril spreminjati status zemljišč ob podržavljenju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 27. 7. 2004. S to odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi Slovenske odškodninske družbe in odpravila dopolnilno odločbo Upravne enote Radovljica z dne 12. 3. 2002, ter ji zadevo vrnila v ponoven postopek. Z navedeno prvostopno odločbo je bilo odločeno, da sta A.A. in A.B. upravičena do odškodnine v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada, in sicer A.A. v višini 12.497,00 DEM za podržavljena zemljišča parcele, št..., vse k.o... in A.B. v višini 127.065,00 DEM za podržavljena zemljišča parcele, št. 15 in 20, k.o...

Tožena stranka je o zadevi odločila v ponovnem postopku, potem ko je Upravno sodišče RS v Ljubljani s sodbo št. U 987/2003 z dne 15. 6. 2004 odpravilo njeno prvotno odločbo z dne 14. 4. 2003, in sicer zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja glede statusa podržavljenih zemljišč, in sicer parcele št. 15 in 20 k.o...

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka v ponovnem postopku pravilno presodila, da za vrednotenje spornih zemljišč kot stavbnih zemljišč ni podlage. Sporna zemljišča so bila namreč podržavljena na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji kot kmetijska zemljišča. Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča je sicer mogoče vrednotiti kot stavbna zemljišča, vendar le, če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvidena za zazidavo. Tako dejansko stanje pa v postopku ni bilo ugotovljeno. Dejstvo, da se je zemljišče nahajalo ob naselju mestnega značaja, ter možnost dovoza, vodovoda in elektrike ter morebitna sprememba namembnosti zemljišča po podržavljenju, ne morejo biti podlaga za ugotovitev, da je sporno zemljišče stavbno zemljišče in za vrednotenje na podlagi Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja. Z navedenimi razlogi je tožena stranka v celoti sledila sodbi upravnega sodišča z dne 15.6.2004. Tožniki v pritožbi uveljavljajo pritožbena razloga bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajajo, da je bilo v postopku na prvi stopnji dejansko stanje glede statusa zemljišč pravilno in popolno ugotovljeno. Iz predloženih dokazil - potrdila K. d.d. z dne 24.7.2001 namreč izhaja, da podržavljeni parceli ležita neposredno ob javni cesti, da ju je bilo že v času podržavljenja mogoče priključiti na javno vodovodno omrežje ter izvesti priključek na javno cesto. Nadalje iz potrdila E.G. d.d. tudi izhaja, da je bila parcela št. 15 v času podržavljenja oddaljena od nizkonapetostnega omrežja 70 m, parcela št. 20 pa 120 m, iz kopije katastrskega načrta o legi parcel v času podržavljenja pa izhaja, da se podržavljeni parceli nahajata neposredno ob naselju mestnega značaja in da so se v neposredni bližini gradile stanovanjske hiše. To pa je zadostna podlaga za ugotovitev, da je bilo predmetni parceli ob podržavljenju mogoče komunalno opremiti brez večjih stroškov. Predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi ter potrdi prvostopno odločbo.

Tožena stranka, Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa in Slovenska odškodninska družba kot stranka z interesom v tem upravnem sporu na pritožbo niso podali odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporen status zemljišč ob podržavljenju. Od pravilne ugotovitve dejanskega stanja glede statusa zemljišč ob podržavljenju je odvisna pravilna uporaba materialnega prava. Če so bila zemljišča ob podržavljenju stavbna zemljišča, in sicer komunalno opremljena zemljišča, ali zemljišča, za katere je po merilih, določenih v 11. členu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin, premičnin, podjetij oziroma premoženja (Navodilo, Uradni list RS, št. 23/92 in 26/2000) šteti, da jih je mogoče komunalno opremiti brez večjih stroškov, je podlaga za vrednotenje Navodilo. Iz določbe 1. odstavka 44. člena ZDen izhaja, da je za status zemljišč odločilno stanje ob podržavljenju. Vendar, iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-42/93 z dne 15. 12. 1994 izhaja, da je kot nezazidana stavbna zemljišča šteti tudi zemljišča, ki so bila sicer tako kot v tem primeru, po predpisu, na podlagi katerega so bila podržavljena, obravnavana kot kmetijska zemljišča, vendar le, če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne graditve opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena. V obravnavanem primeru so bila predmetna zemljišča podržavljena na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, kar izhaja iz podatkov spisa in niti ni sporno. Po tem zakonu se je podržavljenje zemljišč vršilo zaradi dodeljevanja zemlje kmetovalcem, in sicer po načelu zemlja tistim, ki jo obdelujejo. Torej ne gre za zakon, po katerem bi bila spremenjena namembnost zemljišč. Zato je glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS bistvena za odločitev o stvari ugotovitev, ali so bila sporna zemljišča ob podržavljenju v načrtih stanovanjske ali komunalne graditve opredeljena kot gradbena zemljišča. Le če bi bilo to v postopku ugotovljeno, bi se zemljišča, čeprav so bila podržavljena kot kmetijska, obravnavala kot stavbna zemljišča. Za to ugotovitev pa v podatkih spisa ni podlage. Tožniki se sicer sklicujejo na ugotovitev, da je bilo glede na merila iz Navodila, predmetno zemljišče že ob podržavljenju mogoče komunalno opremiti brez večjih stroškov. Vendar pa ta ugotovitev ne more biti zadostna podlaga za sklep, da gre za stavbno zemljišče. Z uporabo meril iz Navodila se sicer ugotavlja, ali je bilo mogoče zemljišče komunalno opremiti brez večjih stroškov, vendar le, če je predmet denacionalizacije stavbno zemljišče. Tudi nezazidana stavbna zemljišča, ki ob podržavljenju niso bila komunalno opremljena in jih tudi ni bilo mogoče tako opremiti brez večjih stroškov, se namreč po določbi 15. člena Navodila vrednotijo kot kmetijska zemljišča na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (Odlok, Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92). Ne more pa se z uporabo meril spreminjati status zemljišč ob podržavljenju.

Ker je torej dejansko stanje v bistvenih okoliščinah nepopolno ugotovljeno, je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev tožene stranke pravilna. Zato je sodišče s tem, ko je tožbo zavrnilo pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 59. člena ZUS.

Ker glede na navedeno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.