Jedro

V fazi materialnega preizkusa obtožnega akta sodišče sprejme odločitev, ne da bi pozivalo tožilca k dopolnitvi ali popravi obtožnega akta, če je ta formalno popoln. Do pozivanja k odpravi pomanjkljivosti v skladu s 76. členom ZKP namreč pride le v primeru, če je vloga nepopolna, ker ne vsebuje vseh sestavin, ali nerazumljiva.

Opis kaznivega dejanja v izreku obtožnega akta mora biti sklepčen - konkretiziran do te mere, da omogoča pravno vrednotenje (sklepanje) o obstoju kaznivega dejanja in uresničevanje pravice do obrambe. Zakonski znaki oz. pravni pojmi morajo biti opredeljeni z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin, če je to mogoče in smiselno.

Izrek

I.Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

II.Oškodovanec kot tožilec je dolžan plačati sodno takso za pritožbeni postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca, vložen po pooblaščencu, z dne 25. 4. 2022, s katerim se obdolžencu očita, da je kot samostojni podjetnik A. A. s. p. od 24. 11. 2020 do 11. 4. 2022 neupravičeno uporabljal tujo blagovno znamko - logotip v črnobeli zasnovi, ki ga oblikujeta dvovrstični zapis "POS-KOČNI" in podoba stisnjene pesti s pol-iztegnjenima kazalcem in sredincem, umeščene v zgornji vrstici logotipa, nad spodnjim črkama "A" in "B", na način, da je brez soglasja imetnika znamke D. D. uporabil to znamko pri glasbenem ustvarjanju, nastopanju in oglaševanju kot del znaka "C. C." in "B. B.", s čimer naj bi storil kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje oznake ali modela po prvem odstavku 233. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Prav tako je oškodovancu kot tožilcu naložilo, da mora povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona kazenskega postopka (ZKP) ter potrebne izdatke obdolženega.

2.Zoper tak sklep se pritožuje oškodovanec kot tožilec po pooblaščencu zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zaradi kršitve kazenskega zakona in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje z napotilom, da odredi vročitev obtožnega predloga obdolženemu in ga pisno pouči o možnosti priznanja krivde ter takoj razpiše glavno obravnavo.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje obtožni predlog zavrglo zaradi nekonkretiziranosti opisa kaznivega dejanja v izreku obtožnega predloga, in sicer ker: (1) zapis v izreku obtožnega predloga "pri glasbenem ustvarjanju, nastopanju in oglaševanju kot del znaka..." ne pomeni zapolnitve zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja "pri opravljanju gospodarske dejavnosti", saj ni navedeno kje, na kakšen način, s kakšno izvršitveno obliko naj bi obdolženec neupravičeno uporabil znamko oškodovanca kot tožilca, in (2) je v izreku opisana znamka oškodovanca, ne pa tudi znaka "C. C." in "B. B."

5.Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je znak, katerega naj bi obdolženec uporabil pri opravljanju gospodarske dejavnosti, sicer opisan v obrazložitvi obtožnega predloga, kar pa ne zadošča potrebi po konkretizaciji izreka, ker mora biti iz opisa kaznivega dejanja na dovolj konkreten način individualizirano dejanje, da ga je mogoče nedvomno ločiti od ostalih historičnih dogodkov, kar obdolžencu tudi omogoča učinkovito obrambo.

6.Pritožnik meni, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa bistveno kršilo prvi odstavek 435. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP in v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, saj bi moralo v primeru, če je menilo, da niso podani oz. ustrezno konkretizirani vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja, oškodovanca kot tožilca pozvati, da obtožni predlog ustrezno popravi oz. dopolni, ker to terjajo ustavne pravice. Takšno stališče je zmotno.

7.Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi 437. člena ZKP v zvezi z 277. členom ZKP tj. v okviru materialnega preizkusa obtožnega akta, ko je preizkušalo ali opis dejanja kot historičnega dogodka vsebuje vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje. V fazi materialnega preizkusa obtožnega akta sodišče sprejme odločitev, ne da bi pozivalo tožilca k dopolnitvi ali popravi obtožnega akta, če je ta formalno popoln.1 Do pozivanja k odpravi pomanjkljivosti v skladu s 76. členom ZKP namreč pride le v primeru, če je vloga nepopolna, ker ne vsebuje vseh sestavin, ali nerazumljiva. V konkretni zadevi pa je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca sicer vseboval vse predpisane sestavine, prav tako pa je bil razumljiv do te mere, da je bilo jasno, kaj oškodovanec kot tožilec želi od sodišča. Pozivanje oškodovanca kot tožilca v skladu s 76. členom ZKP zato v predmetni zadevi ni bilo potrebno.

8.Prav tako se ni mogoče strinjati s stališčem pritožnika, da je sicer obtožni predlog dovolj konkretiziran. Opis kaznivega dejanja v izreku obtožnega akta mora biti sklepčen - konkretiziran do te mere, da omogoča pravno vrednotenje (sklepanje) o obstoju kaznivega dejanja in uresničevanje pravice do obrambe. Zakonski znaki oz. pravni pojmi morajo biti opredeljeni z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin, če je to mogoče in smiselno.2 Pri tem je neutemeljeno sklicevanje pritožnika na sklep Ustavnega sodišča RS št. Up-879/14 z dne 11. 12. 2014, iz katerega izhaja zapis, da opis odločilnih dejstev v izreku ali obrazložitvi sodbe ni ustavnopravno vprašanje. Temu ni mogoče oporekati, saj to res ni ustavnopravno vprašanje, temveč vprašanje pravilne razlage kazenskega procesnega prava, iz ustaljene sodne prakse pa izhaja, da nepopolnega opisa dejanja v obtožnem aktu ne more nadomestiti obrazložitev, saj je ta namenjena utemeljitvi predmeta obtožbe v dejanskem in pravnem pogledu ter navedbi zbranih dokazov, ne pa konkretizaciji zakonskih znakov3, kar je poudarilo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Tako se ni mogoče strinjati niti s pritožbenimi navedbami, da je obtožni predlog potrebno upoštevati kot celoto in da obdolžencu ne more biti kršena pravica do obrambe, saj je iz celote jasno, kakšna protipravna ravnanja se mu očitajo.

9.V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se na podlagi obtožnega predloga izvede dokazni postopek in da je obtožni predlog mogoče modificirati vse do konca glavne obravnave, je potrebno poudariti, da je lahko podlaga za razpis glavne obravnave le sklepčen obtožni akt. Le v primeru, če je obtožni akt sklepčen, bo torej prišlo do razpisa glavne obravnave in izvajanja dokazov, glede na njihovo vsebino in rezultat dokazovanja pa lahko tekom postopka tudi pride do modifikacije obtožnega predloga. Ni pa mogoče nesklepčnega obtožnega predloga popravljati z napovedovanjem spremembe opisa ter pravne opredelitve šele med kazenskim postopkom.4 Zato kljub temu, da so v obtožnem predlogu bili predlagani številni dokazi, ki jih sodišče pri presoji obtožnega predloga ni upoštevalo, pritožbeno zatrjevana kršitev pravice do izvajanja in presojanja dokazov iz 22. člena Ustave ni bila kršena.

10.Nadalje ni mogoče slediti niti pritožbenim navedbam, v katerih pritožnik izpostavlja, da sodišče samo ugotavlja, da je konkretizacija podana v okviru obrazložitve in da bi sodišče, če bi presojalo tudi dokazila, vsekakor ugotovilo, da je podan utemeljen sum. Sodišče prve stopnje namreč obtožnega predloga ni zavrglo zaradi pomanjkanja utemeljenega suma, temveč zaradi nekonkretizacije zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja v izreku obtožnega predloga, ki pa je ne more nadomestiti konkretizacija teh znakov v obrazložitvi obtožnega predloga, ki jih potem pritožnik citira v nadaljevanju pritožbe.

11.Glede na vse navedeno, ko ni mogoče pritrditi pritožniku, da je v obtožnem predlogu podana konkretizacija vseh zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, in je po presoji pritožbenega sodišča izpodbijani sklep izdan utemeljeno in zakonito, prav tako pa niso izkazane tiste kršitve, na katere v skladu s petim odstavkom 402. člena ZKP pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

12.Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 98. člena v zvezi z drugim odstavkom 96. člena ZKP odločilo, da je oškodovanec kot tožilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso, ki jo bo odmerilo sodišče prve stopnje.

-------------------------------

1Tako dr. Saša Kmet v: Šepec, M., et al, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, 3. knjiga, Lexpera in GV Založba, Ljubljana, 2023, stran 158.

2Prav tam, stran 156.

3Ibidem, stran 156 in 157.

4Avtor komentarja 437. člena ZKP v zvezi s tem opozarja tudi na sklep Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 48485/2017 z dne 28. 11. 2019.