Jedro

Tožena stranke je v premoženje tožeče stranke neutemeljeno štela vrednost (dela) stanovanjske hiše, v kateri živi s sinom, saj ima v lasti stanovanje, ki ne presega površinskega cenzusa primernega stanovanja.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba predsednika Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Bpp 263/2012-12 z dne 17. 10. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je predsednik Okrožnega sodišča v Kopru zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v premoženjski zadevi, ki se vodi pod opr. št. P 75/2012, ki jo je tožeča stranka vložila dne 6. 4. 2012. Iz njene obrazložitve izhaja, da naj bi bila tožeča stranka med ostalim lastnica kmetijskega traktorja STEYR 337.40, leto izdelave 1991, ki je po dostopnih cenitvah rabljenih vozil na trgu ocenjen na 10.000 EUR in solastnica do 1/3 stavbe na naslovu …, katere posplošena tržna vrednost znaša 28.873,00 EUR. Nadalje navaja, da živi v skupnem gospodinjstvu z mladoletnim sinom, ki se po določbah 23. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljnjem besedilu ZBPP) šteje za družinskega člana. V zadnjih treh mesecih je kot periodični dohodek prejela plačo v višini 1.739,64 EUR in ima katastrski dohodek v višini 144,00 EUR. Glede na navedeno tožeča stranka ne izpolnjuje finančno materialnega kriterija za dodelitev Bpp po 13. členu ZBPP, saj ima premoženje, ki presega višino 13.780,00 EUR. Ker tožeča stranka ne izpolnjuje finančno materialnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožena stranka objektivnega kriterija niti ni presojala.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke. V tožbi navaja, da sedaj plačuje za svoje mladoletne otroke, ki so pri svoji materi toliko, da ji od svoje minimalne plače ostane nekaj čez 200 EUR, vrednost njenega premoženja pa nikakor ne dosega vrednost 13.780,00 EUR, kot je to ugotovila tožena stranka. Nadalje navaja, da ni lastnik nobenega priklopnega vozila iz leta 2004, saj je to vozilo, ki je služilo njegovemu očetu za delo na kmetiji v razpadajočem stanju in ga je tožeča stranka pred časom prodala za minimalni znesek, prav tako kakor izrabljen traktor STEYR 337.40, letnik 1991, ki ga je prodala za ceno 100 EUR, tako, da vrednost navedenega traktorja nikakor ne more biti 10.000 EUR, kakor je navedla v izpodbijani odločbi tožena stranka. Stanje tožeče stranke in njegove družine je ogroženo s plačevanjem stroškov sodnega postopka, v katerega ga potiska njegova zakonska partnerica v razvezni pravdi, ki toži na razveljavitev sklenjenih pravnih poslov, v kateri je tožeča stranka sospornik ob svojem očetu in bratu.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če je z zakonom določeno drugače. Za ugotavljanje premoženjskega stanja se skladno z določbo 14. člena ZBPP z uveljavitvijo Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljnjem besedilu ZSVarPre) kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja. Glede na določbo drugega odstavka istega člena, ki določa, da je primarna velikost stanovanja dvakratnik največje površine določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine ter Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljnjem besedilu Pravilnik), ki v 14. členu (površinski normativi za dvočlansko družino) določa površinski normativ do 45 m2, znaša v obravnavanem primeru primerna velikost stanovanja tožeče stranke 90 m2. Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je tožeča stranka solastnica do 1/3 stanovanjske hiše v kateri prebiva, uporabna površina stanovanjske hiše pa znaša 123,2 m2. Tožeča stranka ima tako v lasti le 1/3 celotne uporabne površine hiše, to je 41,07 m2, kar pomeni, da ima v lasti stanovanje, ki ne presega površinskega cenzusa primernega stanovanja. Tožena stranka je glede na navedeno, napačno v premoženje tožeče stranke štela na tožečo stranko odpadajočo vrednost stanovanjske hiše v kateri živi s sinom.

Ker je torej tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje in na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja nepravilno uporabila materialno pravo, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Kopru v ponoven postopek.