Jedro

Upravičenja iz naslova jamčevanje za napake je možno uveljavljati samo v zvezi s predmetom pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Pritožbo tožeče stranke zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 4.379.766,00 SIT, je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožeča stranka z revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj jo razveljavi in vrne zadevo pritožbenemu sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki jih kot pravilno ugotovljena sprejema tudi pritožbeno sodišče, se je pritožbeno sodišče strinjalo z dejanskim zaključkom sodišča prve stopnje, da kompresor ni bil predmet prodajne pogodbe. Na dejstva, ki so bila podlaga sojenju pritožbenega sodišča, je vezano tudi revizijsko sodišče (primerjaj: 3. odst. 385. člena ZPP), vendar samo na ta, ne pa na neka sicer možna, vendar v konkretnem primeru neobstoječa. Ker torej kompresor ni bil predmet prodaje, tožeča stranka ne more ničesar zahtevati iz naslova jamčevanja za napake. Upravičenja iz omenjenega naslova je namreč možno uveljavljati samo v zvezi s predmetom pogodbe, to pa kompresor ni bil. Materialnopravno je bilo zato pravilno odločeno.

Pritožbeno sodišče je v svoji odločbi navedlo, kaj bi lahko tožeča stranka zahtevala, če je menila, da jo je tožena stranka glede kompresorja spravila v zmoto. Ker pa tožeča stranka tožbenega zahtevka ni temeljila na zmoti, pritožbenemu sodišču ni bilo treba ničesar obrazlagati v zvezi z njo. Čim je sprejelo kot pravilno dejansko ugotovitev prvostopnega sodišča, da kompresor ni bil predmet pogodbe, mu tudi ni bilo treba navajati razlogov, zakaj tožeča stranka ni upravičena zahtevati ničesar iz naslova jamčevanja za napake. V zvezi z ugotovitvijo, da kompresor ni bil predmet pogodbe pa ima izpodbijana sodba razloge o vseh odločilnih dejstvih. Glede na navedeno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP ni podana, drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa tožeča stranka ni uveljavljala.

Ne glede na zgoraj navedeno revizijsko sodišče še pripominja, da tožeča stranka tudi pod predpostavko, da je kompresor bil predmet prodaje, ne bi mogla uspeti z jamčevalnim zahtevkom. Iz ugotovljenih dejstev (direktor tožeče stranke si je dvakrat ogledal predmet prodaje, pri tem pa ni nihče odklonil njegove zahteve, da se mu omogoči ogled notranjosti kompresorske postaje, ker takšne zahteve sploh ni bilo) namreč izhaja, da mu zatrjevana napaka (kompresorska postaja brez kompresorja) ne bi mogla ostati neznana (1. odst. 480. člena ZOR). Ta razlog zavrnitve tožbenega zahtevka je podrejeno navedlo tudi sodišče prve stopnje, pritožbenemu sodišču pa ga ni bilo treba obrazlagati iz razlogov, navedenih že zgoraj.

Glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani.

Revizijsko sodišče pa je izpodbijano sodbo preizkusilo tudi po uradni dolžnosti v okviru 386. člena ZPP. Ugotovilo je, da tudi tisti revizijski razlogi niso podani, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno.