Jedro

Predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ni izrecno naveden med vlogami, o katerih sme sodniški pomočnik odločiti, sodišče druge stopnje pa meni, da tovrstne odločitve tudi ni mogoče šteti med vmesne procesne sklepe, saj gre za končno odločitev o pravnem sredstvu. Ker so pristojnosti sodniškega pomočnika izjema od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), jih je pravilno razlagati ozko. S tako razlago se tudi dosledno varuje pravica do (zakonitega) sodnika kot elementa ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi v bistvenem navaja, da ni prejel sklepa o izvršbi, pri čemer podpis na povratnici ni njegov. V času vročitve je prebival na Srednji gozdarski šoli v P.. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je že ob uradnem preizkusu (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) ugotovilo procesno kršitev, ki je take narave, da že sama zase pomeni razlog za razveljavitev izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje ni bilo pravilno sestavljeno, ko je o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti odločal sodniški pomočnik in ne sodnik (1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Sodniški pomočnik ima zakonsko pooblastilo, da lahko samostojno odloča le o predlogu za izvršbo za izterjavo denarnih terjatev in o predlogu za izterjavo denarnih terjatev z drugimi ali dodatnimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti, in izdaja sklepe in odredbe o predujmih, varščinah, stroških postopka, o sodnih taksah, o ustavitvah postopka in druge vmesne procesne sklepe (prva in druga alineja drugega odstavka 6. člena ZIZ). Edino pravno sredstvo, o katerem sme sprejeti odločitev, je (redni) ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa še to le po odredbi sodnika (četrta alineja prvega odstavka 6. člena ZIZ).

6. Predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ni izrecno naveden med vlogami, o katerih sme sodniški pomočnik odločiti, sodišče druge stopnje pa meni, da tovrstne odločitve tudi ni mogoče šteti med vmesne procesne sklepe, saj gre za končno odločitev o pravnem sredstvu. Ker so pristojnosti sodniškega pomočnika izjema od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), jih je pravilno razlagati ozko. S tako razlago se tudi dosledno varuje pravica do (zakonitega) sodnika kot elementa ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave).

7. Upoštevati je treba, da je med odločevalci sodniški pomočnik z najnižjo stopnjo strokovne usposobljenosti, saj se za opravljanje njegovega dela zahteva največ visoka strokovna izobrazba prve bolonjske stopnje, v primerjavi s strokovnimi sodelavci pa tudi nimajo opravljenega pravniškega državnega izpita, ampak le izpit iz sodnega reda.(1) Zato so njegove pristojnosti lahko le v zvezi z najmanj pomembnimi in najmanj zahtevnimi odločitvami v izvršilnem postopku. Odločitev o predlogu za razveljavitev potrdila pa pomeni odločanje o posebnem pravnem sredstvu, ki je v zakonu skopo urejeno (smiselno drugi odstavek 42. člena ZIZ). Že zaradi tega je odločanje zahtevnejše, pri čemer se lahko v dokaznem postopku pokaže potreba po zaslišanju prič in strank na naroku, zlasti, ko se v zvezi z vročanjem sodne odločbe ugotavlja dejansko prebivališče, ki je lahko različno od uradno prijavljenega.(2) Pri tem odgovornost za težo posledic konkretne odločitve, ki je v zvezi z ustavno varovano materijo pravnomočnosti (158. člen Ustave), lahko prevzame le sodnik.

8. Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo v pravilni sestavi ponovno odločiti o dolžnikovem predlogu.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1): Delovna mesta sodniških pomočnikov določa prvi odstavek 53. člena Zakona o sodiščih (ZS), pogoje pa podrobno Priloga I Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 58/2003 in nasl.). Najvišje delovno mesto sodniških pomočnikov je višji svetovalec v pravosodju s šifro C027011, za najnižje delovno mesto pravosodni sodelavec s šifro C025001 pa se zahteva le srednješolska izobrazba. ZIZ daje v drugem odstavku 6. člena enotna pooblastila vsem sodniških pomočnikom in jih ne loči glede na opredelitev v ZS; Op. št. (2): O dolžnosti sodišča, da upošteva dejansko prebivališče glej Galič, A. v: Ude, L. in Galič, A. (ur.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 557, 558 in 564 in odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009;