Jedro

Tožnica v tožbi ne ugovarja, da ni prejela zemljišča enake vrednosti, ali da ni zaokroženo, da nima ustreznega dostopa, ugovarja samemu dejstvu, da je bila komasacija izvedena, kar se ji ne zdi pravilno, še posebej, ker je bilo njeni pravni prednici zemljišče nekoč že nacionalizirano, tj. odvzeto. Vendar, kot izhaja iz citiranih zakonskih določil in dejanskega stanja v obravnavanem primeru ne gre za nacionalizacijo, sami komasaciji pa se ni mogoče upirati, če se z njo strinjajo lastniki, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Temu, da ta pogoj ni bil izpolnjen, tožnica ne ugovarja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se zemljišča iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju Drnovo, ki obsega dele katastrskih občin ..., ..., ..., ..., ... in L. ter so navedena v odločbi Upravne enote Kamnik o uvedbi komasacijskega postopka št. 331-27/2014/173 z dne 15. 9. 2015, na novo razdelijo med komasacijske udeležence, in sicer se A. A., kot pravni naslednici B. B., z deležem 88/10.000 na nepremičnini 374/1 k.o. ... vložene v komasacijski sklad, iz komasacijskega sklada dodeli enak delež na napremičninah parc. št. 2500 k.o. ..., 1525 k.o. ... ter 1142, 1143, 1144, 1146, 1147, 1148, 1158, 1187, 1188, 1189, 1190, 1191, 1194, 1195, 1196, 1197, 1198, 1199, 1201, 1204, 1206 in 1209 k.o. ...

2. V obrazložitvi navaja, da se pravna naslednika po pokojni komasacijski udeleženki, ki je bila solastnica zemljišča parc. št. 374/1 k.o. ..., nista strinjala z novo dodeljenim zemljiščem v tabli 15, ampak sta želela, da se jima dodeli zemljišče v tabli 16, kjer je bila vložena stara parcela. Komasacijska komisija temu predlogu ni ugodila, ker je bila pri dodelitvi upoštevana velikost parcele, ki se je lahko umestila ravno na to območje. Poleg tega je nekaj zemljišča, ki pripada pokojni komasacijski udeleženki, zunaj komasacijskega oboda, vendar v neposredni bližini dodeljene parcele, ki je pravilne oblike. Pooblaščenec pravne naslednice je na ustni obravnavi povedal, da zemljišča ne bodo obdelovali, ampak prodali, komisija pa je ocenila, da bo prodaja veliko lažja, če bo parcela tam, kot je predvideno. Prvostopenjski organ tudi ugotavlja, da ne držijo navedbe, da zemljišče na novi lokaciji nima urejenega dostopa, da je zemljišče neobdelano in neurejeno, saj iz projekta nove razdelitve izhaja, da je novo dodeljena parcela pravilne oblike in dostopna po poti, ki poteka po severnem delu parcele. V registru kmetijskih gospodarstev je na novo dodeljenem zemljišču vrisan GERK z dejansko rabo njiva, kar pomeni, da je obdelano. Poleg tega je Republika Slovenija v komasacijski sklad vložila največ zemljišč, tako da se ji dodelijo zemljišča v tablah 17, 13 in 23, prav tako pa tudi del zemljišč v tabli 12, ki se stika s tablo 16 in 13. S tako dodelitvijo se je dosegel namen komasacije, saj zemljišča v teh tablah predstavljajo zaokroženo celoto. Dodaja še, da je Upravna enota iskala rešitev, da se pokojni komasacijski udeleženki dodeli zemljišče na območju stare parcele 374/1 k.o. ..., kar bi terjalo zamenjavo z Občino Kamnik. Občina je bila pripravljena na menjavo, vendar se drugi pravni naslednik upravičenke z njo ni strinjal. 3. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Navaja, da tožnica na elaborat obstoječega stanja, elaborat vrednotenja zemljišč, elaborat idejne zasnove in elaborat nove razdelitve zemljišč ni imela nobene pripombe in predloga glede (ne)izpolnjevanja predpisanih kriterijev. Ker ni podala pripomb in predlogov v času razgrnitev teh elaboratov, je na podlagi četrtega odstavka 63. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) prekludirana pri njihovem uveljavljanju v pritožbi. Zavrača tudi pritožbene navedbe glede oddaljenosti in dostopa, saj je bilo tožnici dodeljenih več zemljišč, ki v povprečju niso oddaljena za več kot 30 odstotkov od prebivališča tožnice kot je bilo od njega oddaljeno njeno vloženo zemljišče, poleg tega pa imajo vsa dodeljena zemljišča zagotovljen ustrezen dostop. Kot neutemeljeno zavrača tudi pavšalno navedbo o kvaliteti (vrednosti) zemljišč, saj je iz primerjave vloženega in dodeljenega zemljišča razvidno, da sta enakovredna (20.683.283 cenilnih enot).

4. Tožnica zoper odločbo vlaga tožbo, saj se s takšno odločitvijo ne strinja. Navaja, da se po petdeset in več letih zgodovina ponavlja, saj se nacionalizacija parc. št. 374/1 pod pretvezo komasacije izvaja še enkrat. Vedno se najde kdo, ki meni, da zna z njenim premoženjem upravljati bolje kot ona sama. Čeprav je nedemokratični režim zamenjala vladavina prava, država ni nikoli izplačala odškodnin razlaščenim ljudem oziroma njihovim še živim dedičem, v omenjenem primeru pa se po petdesetih letih ne vrne niti odvzete zemlje. Toženka izsiljuje iz pozicije argumenta moči v smislu neke zamenjave zemljišča, po principu vzemi ali pusti, ki v ničemer ne ustreza odvzetemu. Tožnica je bila kot otrok, zaradi odvzema nekoč edinega vira preživetja - zemlje - lačna. Danes te zemlje ne potrebuje več, saj ne more več delati na njej. Lahko jo podari nekomu, državi jo lahko le proda, če je noče vrniti, vendar po ceni, ki se lahko določi z nekimi normativi in je sprejemljiva za obe strani, ob plačani odškodnini države za praktično pol stoletja nezakonitega lastništva nad nepremičnino. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter opravi razdelitev parcel skladno s predlogom tožnice, da se ji dodeli ustrezne parcele v tabli št. 15., kjer so ji bile s strani države tudi protipravno odvzete.

5. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da so se s predlogom za uvedbo komasacijskega postopka strinjali lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju, zato ne more pritrditi navedbam tožnice, da gre za protizakonito nacionalizacijo premoženja. Zakonske določbe ščitijo lastnike, ki vlagajo zemljišča v komasacijski sklad in nato dobijo iz njega novo dodeljena zemljišča, da niso oškodovani ne glede vrednosti ne glede velikosti, dostopnosti in oddaljenosti zemljišča, pri čemer lahko komasacijski udeleženci v vsakem izmed korakov podajajo pripombe in predloge, ki jim upravni organ kot odločevalec poskuša slediti v največji meri. Tožnica ni podala ugovora zoper razgrnjen elaborat obstoječega stanja zemljišč niti zoper razgrnjena elaborata vrednotenja zemljišč in idejne zasnove ureditve komasacijskega območja. Zoper razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč je eden izmed pravnih naslednikov komasacijske udeleženke podal pripombe, in sicer se ni strinjal z novo dodeljenim zemljiščem, pri čemer je prvostopenjski organ obrazložil, čemu te pripombe ni mogel sprejeti. Prav tako je pojasnil, da je novo dodeljena parcela pravilne oblike in dostopna s severne strani, glede na dosedanjo vrisanost GERK-a je bilo razvidno tudi, da je zemljišče obdelano. Organ prve stopnje je tudi iskal rešitev, da bi se pokojni komasacijski udeleženki dodelilo zemljišče na območju stare parcele (severni del v južnem delu table 25), ki ga je bila Občina Kamnik pripravljena zamenjati z zemljiščem v tabli 15, namenjenim pokojni komasacijski udeleženki, pri čemer se drug pravni naslednik v postopku dodeljevanja zemljišč s tem ni strinjal in zato do zamenjave ni prišlo tedaj, ko bi še lahko. Predlaga zavrnitev tožbe.

6. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da sta pravna naslednika pokojne B. B. na razgrnitvi podala različni stališči, in sicer je C. C. najprej želel zemljišče prodati, nato je želel, da se solastniški delež razdeli in se zemljišče dodeli v naravi, naknadno pa je sporočil, naj bo parcela dodeljena poleg D. D. v tabli 15, ki obdeluje njihovo zemljišče. Tožničin pooblaščenec pa je glede iste površine želel, da se solastnina razdruži in se zemljišče dodeli na lokaciji parcele, ki je bila odvzeta v času nacionalizacije (tabla 16). Temu ni bilo mogoče slediti, ker bi bila parcela poleg D. D. dolga in ozka, kar ne bi omogočalo njene obdelave. Zemljišče se je dodelilo v bližini parcel E. E. in F. F., ki je izven komasacijskega območja, zagotovljen pa je ustrezen dostop. V tabli 16, kjer je zemljišče želela tožnica, pa ni bilo mogoče dodeliti manjših parcel, saj se je celotna tabla 16, ki ima eno parcelno številko, dodelila Republiki Sloveniji. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

7. Tožnica v odgovoru z dne 19. 5. 2021 navaja, da se posamezniki postopku komasacije ne morejo upirati, da ji ni nihče uspel pojasniti, zakaj sploh ta postopek in čemu suži, zato utemeljeno vleče paralele z nekdanjimi časi, ko so bili ljudje razlastninjeni zaradi interesov države in privilegirancev. Navajanje predlogv dediča C. C. je irelevantno. Laž pa je navedba Občine Kamnik, da je dodeljeno zemljišče boljše kvalitete, predvsem pa je dvakrat bolj oddaljeno od protipravno odvzetega. Ne drži, da pooblaščenec pri razgrnitvi elaborata ni bil navzoč, saj je predstavil svoje pripombe, vendar je bil deležen pojasnila, da ne more sprememeniti ničesar. Zato sodišču predlaga, da se tožba zavrže, ker se nihče ni sposoben soočiti z dejstvi in protiargumenti. Kaznivo dejanje oziroma zločin je bil narejen z nacionalizacijo zemljišča, ki se ni vrnilo, niti odkupilo niti se ni plačala odškodnina za protipravni odvzem. Ponuja se nekaj, kar ni sprejemljivo in česar tožnica ne potrebuje.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da navedbe iz upravnega spisa niso del upravnega spora oziroma tožbe. Tožba je samostojna vloga, s katero se začne upravni spor in mora sama jasno vsebovati vse predpisane sestavne dele in vsebinske utemeljitve, ki jih tožnik naslavlja na sodišče.1 Poleg tega je sodišče v upravnem sporu po 40. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) vezano na tožbeni predlog. Tožbeni predlog opredeljujejo vsebinske navedbe, s katerimi tožnik nasprotuje dejanskim in pravnim stališčem izpodbijanega upravnega akta in ki naj jih sodišče presodi.2 Nadalje sodišče v upravnem sporu na pravilno uporabo materialnega prava ne pazi po uradni dolžnosti.3 Pri tem je treba upoštevati še, da je tožba v upravnem sporu pravno sredstvo, ki se lahko vloži le v roku 30 dni od vročitve dokončne odločbe oziroma v 5. členu ZUS-1 naštetih sklepov, v njej pa mora tožnik med drugim navesti tudi, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. Uveljavljanje novega tožbenega razloga po poteku navedenega zakonsko določenega roka ni dopustno.4

10. Sodišče torej presoja zakonitost izpodbijane odločbe glede na tiste tožbene razloge, ki jih je tožeča stranka uveljavljala v tožbi, vloženi v zakonitem roku. V obravnavani zadevi pa tožnica v tožbi nasprotuje temu, da je bila njena pravna prednica sploh udeležena v komasaciji, ker je ta postopek po njenem prepričanju (nova) nacionalizacija.

11. Ta tožbeni ugovor pa po presoji sodišča ni utemeljen. Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe izhaja, da tožnici solastninski delež na nepremičnini parc. št. 374/1 k.o. ... ni bil nacionaliziran, ampak je bila ta nepremičnina, skupaj z drugimi predmet komasacije, pri kateri se zemljišča na določenem območju lahko zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča (prvi odstavek 55. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih; ZKZ). Komasacija se lahko izvede le pod pogojem, da se z njo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju (četrti odstavek 56. člena ZKZ). Pri tem pa ne gre za odvzem zemljišč, saj se zemljišča iz komasacijskega sklada ponovno razdelijo. Po 64. členu ZKZ dobi komasacijski udeleženec pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada čimbolj zaokroženo zemljišče (prvi odstavek). Do komasiranih zemljišč je treba zagotoviti ustrezen dostop (drugi odstavek). S komasacijo se ne smejo poslabšati dostopi do zemljišč izven komasacijskega območja (tretji odstavek). Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5% vrednosti in 15% površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona (prvi odstavek 65. člena ZKZ).

12. Udeleženci komasacije tako niso razlaščeni, saj prejmejo zemljišče enake vrednosti oziroma se v primeru dovoljenih odstopanj, razlika izplača v denarju (tretji odstavek 65. člena ZKZ). Prejeto zemljišče mora biti čim bolj zaokroženo in mora imeti ustrezen dostop. Tožnica oziroma njena pravna prednica je nadomesto zemljišče iz komasacijskega sklada prejela.

13. Tožnica v tožbi ne ugovarja, da ni prejela zemljišča enake vrednosti, ali da ni zaokroženo, da nima ustreznega dostopa, zato sodišče teh okoliščin ne more presojati. Ugovarja samemu dejstvu, da je bila komasacija izvedena, kar se ji ne zdi pravilno, še posebej, ker je bilo njeni pravni prednici zemljišče nekoč že nacionalizirano, tj. odvzeto. Vendar, kot izhaja iz citiranih zakonskih določil in dejanskega stanja (zemljišče se je pravni prednici tožnice dodelilo) v obravnavanem primeru ne gre za nacionalizacijo, sami komasaciji pa se ni mogoče upirati, če se z njo strinjajo lastniki, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Temu, da ta pogoj ni bil izpolnjen, tožnica ne ugovarja.

14. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnico in toženko ni sporno, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (59. člen ZUS-1).

1 Glej X Ips 141/2017, tč.23. 2 Glej I Up 295/2016 z dne 7. 12. 2016, X Ips 298/2016 z dne 20. 9. 2017 in I Up 16/2017 z dne 15. 2. 2017. 3 Glej X Ips 276/2016, tč.9. 4 Glej I Up 168/2019.