Jedro

Denarna kazen, določena v sklepu, s katerim sodišče odloči o ukrepih po ZPND, ni namenjena realizaciji upnikove terjatve, niti kaznovanju dolžnika. Njen namen je, da vpliva na voljo nasprotnega udeleženca, da opusti dejanja, ki imajo za predlagateljici lahko škodljive posledice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljici sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ga je izdalo na podlagi 22.d člena ZPND, nasprotnemu udeležencu prepovedalo vstop in približevanje stanovanju, kjer živita predlagateljici, približevanje kraju zaposlitve prve predlagateljice, približevanje vrtcu, ki ga obiskuje druga predlagateljica, vse na razdalji 200 m, ter vsako navezovanje stikov s predlagateljicama, vključno s sredstvi komuniciranja na daljavo in preko tretjih oseb. Odločilo je, da izrečena prepoved približevanja mld. A A. ne velja v času izvrševanja stikov, določenih v sodnem postopku, ter za primer kršitve prepovedi nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen v višini 500 EUR. V presežku glede večje razdalje, za katero bi veljala prepoved približevanja, in glede višje denarne kazni je predlog zavrnilo.

2. Zoper odločitev, s katero je sodišče zavrnilo denarno kazen do višine 2.000 EUR, vlagata pritožbo predlagateljici. Opozarjata, da je bil nasprotni udeleženec v preteklosti nasilen ter da se je njegovo nasilje stopnjevalo, zato obstaja upravičen strah, da se bodo nasilna dejanja nadaljevala. Menita, da izrečena denarna kazen v višini 500 EUR nasprotnega udeleženca ne bo odvrnila od vzpostavitve stikov s predlagateljicama, medtem ko bi višja denarna kazen (vsaj 2.000 EUR) ta namen dosegla.

3. Na pravilno vročeno pritožbo nasprotni udeleženec ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Denarna kazen, določena v sklepu, s katerim sodišče odloči o ukrepih po ZPND, ni namenjena realizaciji upnikove terjatve, niti kaznovanju dolžnika. Njen namen je, da vpliva na voljo nasprotnega udeleženca, da opusti dejanja, ki imajo za predlagateljici lahko škodljive posledice.

6. Sodišče je denarno kazen določilo v skladu z 22.č členom ZPND t. j. v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo glede obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti (226. člen ZIZ), njena višina 500 EUR pa je v okvirih kazni, kot jih sodišča določajo v podobnih primerih1. V primeru, da bo do kršitve prišlo, bo sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni in hkrati izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo (višjo) denarno kazen. Predlagateljici sta v predlogu zahtevali izrek maksimalno dopustne denarne kazni v višini 10.000 EUR, ob tem pa nista navedli nobenih konkretnih okoliščin glede premoženjskega stanja nasprotnega udeleženca. Teh ne navajata niti v pritožbi, zato pritožbeno sodišče njunih pavšalnih trditev, da izrečena denarna kazen zaradi nizkega zneska ne bo dosegla svojega namena, ne more preizkusiti2. 7. Ker pritožnici nista vzbudili dvoma o primernosti izrečene denarne kazni3, je pritožbeno sodišče njuno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND.

8. O stroških pritožbenega postopka je sodišče odločilo po prostem preudarku (osmi odstavek 22.a člena ZPND), pri tem pa upoštevalo vsebino in potrebnost pravnega sredstva ter temeljno načelo nepravdnega postopka, po katerem stroške postopka krijejo udeleženci sami.

1 Primerjaj odločbe VSL IV Cp 408/2019, IV Cp 2099/2019, IV Cp 880/2021, IV Cp 201/2021. 2 Po podatkih predlagateljice CSD (priloga A 15) je nasprotni udeleženec v dolžniškem razmerju do več upnikov, kar ne kaže na njegovo dobro premoženjsko stanje. 3 Po podatkih sodišča nasprotnemu udeležencu ni bila izrečena kazenska sankcija (poizvedbe na listovni številki 32 a spisa), prav tako iz dopisa predlagateljic s 3. 9. 2021 izhaja, da nasprotni udeleženec ukrepa do sedaj ni kršil (listovna številka 45 spisa), kar kaže, da ukrep spoštuje.