14. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 4. julija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 583/2000 z dne 22. 9. 2004 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1169/2002 z dne 16. 12. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravni organ prve stopnje je pritožnici z nadomestno odločbo o dovolitvi priglašenih del dovolil postavitev ograje pod določenimi pogoji. Pritožnica se ni strinjala s pogojem, po katerem mora biti ograja zaradi izvrševanja služnosti hoje in vožnje postavljena v določenem odmiku od parcelne meje. Zato je zoper to odločbo vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo. Zoper to določitev je pritožnica sprožila upravni spor, vendar je bila njena tožba zavrnjena. Vrhovno sodišče je s sodbo št. I Up 583/2000 z dne 22. 9. 2004 odločitev Upravnega sodišča potrdilo.

2.S sodbo št. I Up 1169/2002 z dne 16. 12. 2004 je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožničino pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor. Ministrstvo je odpravilo odločbo Urbanistične inšpekcije, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor in samo odločilo, da je tožnica dolžna v roku enega meseca od prejema izpodbijane odločbe odstraniti ograjo, stoječo na zemljiščih št. 132/1 in 132/14 k. o. Gozd ter hkrati odredilo prepovedi iz 76.c člena Zakona o urejanju naselji in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. ter Uradni list RS, št. 26/90 in nasl. – v nadaljevanju ZUN). Ugotovilo namreč je, da je pritožnica izvedla poseg v prostor, ne da bi za to imela pravnomočno odločbo o dovolitvi posegov v prostor.

3.Z ustavno pritožbo, vloženo 21. 1. 2006, izpodbija pritožnica obe navedeni sodbi Vrhovnega sodišča. Povzema dosedanje odločitve v teh postopkih ter navaja, da so bile v navedenih postopkih kršene ustavne pravice iz 22., 33. in 67. člena Ustave. Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave utemeljuje z navedbo, da jo prvostopenjski upravni organ ni zaslišal oziroma ji ni dal možnosti sodelovati v postopku, predvsem odgovoriti na zatrjevanja nasprotnih strank. Ti naj bi namreč svojo služnostno pravico dokazovali zgolj s svojima izjavama. Pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave utemeljuje z navedbo, da je izključna lastnica zemljišča, na katerem stranki z nasprotnim interesom zatrjujeta služnostno pravico. Kljub temu naj ne bi imela možnosti te svoje pravice zavarovati. Dodaja, da služnost ni vpisana v zemljiško knjigo, niti za služnost ne obstaja kakšen drug pravni naslov. Kršitev 67. člena Ustave pa utemeljuje z navedbo, da je upravni organ s tem, ko je določil, da mora biti ograja zaradi izvrševanja služnosti postavljena tri metre od parcelne meje, posegel v njeno lastninsko pravico. Zaradi takšne odločitve upravnega organa naj bi bila zmanjšana tudi donosnost kmetijskega zemljišča.

B. – I.

4.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Iz podatkov, ki jih je Ustavnemu sodišču poslalo Upravno sodišče, izhaja, da je bila pritožničini pooblaščenki sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 583/2000 z dne 22. 9. 2004 vročena 25. 10. 2004. Ustavna pritožba, vložena 21. 1. 2005, je torej prepozna. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Po tretjem odstavku 52. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku šestdesetdnevnega roka. Pogoj posebno utemeljenega primera se nanaša na utemeljenost ustavne pritožbe po vsebini. Izjemnega obravnavanja ustavne pritožbe po tretjem odstavku 52. člena ZUstS pritožnica zato ne more doseči s pojasnjevanjem, da se je za vložitev ustavne pritožbe odločila šele po tem, ko je prejela sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1169/2002 z dne 16. 12. 2004, ter da je razlog tudi v tem, da je že v letih in bolna.

B. – II.

6.Predmet preizkusa je lahko le ustavna pritožba v delu, ki se nanaša na odločanje Vrhovnega sodišča o izrečenem inšpekcijskem ukrepu po določbi prvega odstavka 73. člena ZUN ter odreditvi prepovedi iz 76.c člena ZUN. Trditve o kršitvah 22., 33. in 67. člena Ustave pa pritožnica utemeljuje izključno z navedbami, ki se nanašajo na delovanje prvostopenjskega upravnega organa v postopku izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del. Teh navedb zato v postopku z ustavno pritožbo, kjer se izpodbija odločitev sodišča o prej navedenih odločitvah urbanistične inšpekcije, ni mogoče upoštevati.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan