Jedro

Ugovor neizpolnjene pogodbe je sredstvo za zagotavljanje načela istočasnosti izpolnitve in daje pogodbeni stranki pravico, da zadrži izpolnitev toliko časa, dokler ne izpolni oziroma je ni pripravljena izpolniti nasprotna stranka. Takšno zadržanje izpolnitve zaradi ugovora ne pomeni kršitve obveznosti in zato za stranko, ki ugovarja, ne nastopijo pravne posledice dolžnikove zamude.

Izrek

I. Pritožba se delno zavrne in se izpodbijana odločba potrdi v 1., 2. in 3. točki izreka.

II. Pritožbi se delno ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijani 4. točki izreka delno spremeni tako, da se zavrne zahteva tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov v višini 969,00 EUR. V preostalem delu se pritožba zoper sklep o stroških zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi 4. točka izreka.

III. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo objektivno spremembo tožbe, ustavilo postopek zaradi delnega umika tožbe ter toženi stranki na podlagi prodajne pogodbe naložilo izstavitev za zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice sposobne listine, s katero bo dovolila, da se pri parc. št. 709/22, vpisani v vložni št. ... k.o. P., na tožečo stranko vknjiži lastninska pravica do 133/100-ink, in na parc. št. 709/24 in parc.št. 709/25, obeh vpisanih pri vložni št. ... k.o. P., do 432/1000-ink. Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 9.195,52 EUR.

2. V pritožbi zoper sodbo in sklep je tožena stranka uveljavljala pritožbene razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka, s predlogom pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno pa, da odločbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Tožeča stranka zahteva, da ji tožena stranka izstavi za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere se bo tožeča stranka vpisala kot solastnica pri spornih nepremičninah.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe, potem ko se je z vlogo oziroma z nasprotno tožbo spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi (drugi odst. 185. člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka privolila v umik tožbe glede primarnega tožbenega zahtevka. Toženi stranki je bil delni umik poslan v izjavo in ker v 15 dnevnem roku ni odgovorila, je sodišče utemeljeno štelo, da z umikom soglaša (drugi odst. 188 ZPP). Tožena stranka je sicer kasneje zatrjevala, da se z umikom ne strinja in je predlagala zavrnitev zahtevka, vendar je po oceni pritožbenega sodišča to, da ni pravočasno ugovarjala umiku, posledica, ki jo mora tožeča stranka pripisati lastnemu ne dovolj skrbnemu ravnanju.

7. 1. odst. 101. člena Obligacijskega zakonika določa, da v dvostranskih pogodbah nobena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena istočasno izpolniti svoje obveznosti. Tožena stranka zatrjuje, da je bila pripravljena izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, če bi tožeča stranka pravočasno plačala kupnino (oziroma kasneje tudi zamudne obresti). Pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da je za odločitev v zadevi pomembna presoja, ali bi bila izpolnitev tožene stranke nepravilna (ali bi imela pravno napako), če takrat, ko bi začel učinkovati razpolagalni pravni posel, s katerim bi prodajalec izjavil poslovno voljo, da prenaša lastninsko pravico na kupca, pogoji za pridobitev lastninske pravice na kupca ne bi bili izpolnjeni. Če prodajalec takrat, ko začne učinkovati njegov razpolagalni pravni posel, nima pravice razpolagati s stvarjo, ker je lastnik stvari neka druga oseba ali ker v korist druge osebe obstaja pravica do prepovedi obremenitve in odtujitve, kupec na stvari, ki je predmet prodaje, ne pridobi lastninske pravice. Prav ima sodišče prve stopnje, da ima v razmerju med kupcem in prodajalcem sodna odločba, ki učinkuje proti prodajalcu in je pravni temelj nastanka pravne napake, značilnost vzroka, ki izvira iz prodajalčeva sfere in to tudi, če je odločba nepravilna in če je kasneje na podlagi pravnega sredstva razveljavljena oziroma odpravljena. Pomembno je le, ali pravna napaka obstaja v trenutku, ko začne učinkovati prodajalčev razpolagalni pravni posel. Ker je ob zapadlosti zadnjega obroka kupnine pri nepremičnini, ki je predmet prodajne pogodbe, prišlo do zaznambe izvršbe na upnika E., d.o.o., je na dan zapadlosti zadnjega dela kupnine obstajala pravna ovira na strani tožene stranke, in se zato tožeča stranka, tudi če bi tožena stranka izdala ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, ne bi mogla vpisati v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnine (brez obremenitve le te: 2. odst. 3. člena pogodbe). Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je tožeča stranka utemeljeno uveljavljala ugovor neizpolnjene pogodbe. Takšen ugovor je sredstvo za zagotavljanje načela istočasnosti izpolnitve in daje pogodbeni stranki pravico, da zadrži izpolnitev toliko časa, dokler je ne izpolni nasprotna stranka. Pravna posledica ugovora neizpolnjene pogodbe je upravičenost stranke, ki ugovarja, da zadrži izpolnitev toliko časa, dokler ne izpolni oziroma je ni pripravljena izpolniti tudi nasprotna stranka. Takšno zadržanje izpolnitve zaradi ugovora ne pomeni kršitve obveznosti in zato za stranko, ki ugovarja, ne nastopijo pravne posledice dolžnikove zamude. Ker pa se ugovor neizpolnjene pogodbe lahko uveljavlja samo, če je prišlo do neizpolnitve glavne obveznosti, tožena stranka ni imela pravice odlagati izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila le zato, ker tožeča stranka ni plačala zamudnih obresti oziroma pogodbene kazni. Ker tožeča stranka ni prišla v zamudo, tožeči stranki ne dolguje zamudnih obresti za čas od zapadlosti zadnjega obroka kupnine pa do njegovega plačila.

8. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka na podlagi prvega odst. 154. člena ZPP dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da so bili toženi stranki naloženi tudi stroški po nasprotni tožbi, čeprav o zavrnitvi zahtevka iz nasprotne tožbe ni odločeno v izreku. Pritožbeno sodišče je zato v izpodbijanem delu odločbo sodišča spremenilo tako, da se toženi stranki naloži plačilo pravdnih stroškov le v tistem delu, v katerem se nanašajo na tožbeni zahtevek po tožbi, ne pa tudi stroškov, ki so nastali tožeči stranki v zvezi z nasprotno tožbo (807,50 EUR z 20 % DDV).

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Tak zaključek je narekoval zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev odločbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP) v delu, kot izhaja iz izreka, saj tudi ni obremenjena z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, ne z zatrjevanimi in ne s tistimi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP).

10. Ker tožena stranka v pretežnem delu ni uspela s pritožbo, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (2. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).