Jedro

Sodišče druge stopnje glede na določbe prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bil dovoljena, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja) ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

Ker tožena stranka v pritožbi ne uveljavlja razloga iz druge alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, zaradi razloga iz prve alineje pa pritožba ni možna, je sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 32. člena ZDSS-1.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da je tožena stranka pod pogoji prisilne poravnave, opr. št. St 191/2003 z dne 27.2.2004, dolžna plačati tožečima strankama zaradi izgube prejemkov iz delovnega razmerja v času od 8.1.1991 do 12.8.1992 znesek 66.491,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer vsakemu tožniku od polovice tako obračunane terjatve (izrek sodbe pod I), zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za plačilo 111.000,00 SIT zaradi izgube prejemkov iz delovnega razmerja od 13.8.1992 do vložitve tožbe 1.2.1993 (izrek sodbe pod II) in premoženjsko škodo od vložitve tožbe 1.2.1993 do tožnikove smrti 23.5.2002 v znesku 6.730.000,00 SIT s pripadki (izrek sodbe pod III).

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožečih strank delno ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je v sodbi sodišča prve stopnje črtalo besedilo "pod pogoji potrjene prisilne poravnave opr. št. St 191/2003 z dne 27.2.2004", razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na premoženjsko škodo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v ostalem zavrnila pritožbi obeh strank in v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Revizijo je dopustilo glede spremenjenega dela sodbe, ni pa je dopustilo v delu, kjer je bila odločitev sodišča prve stopnje potrjena.

Zoper sklepe sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila dve pritožbi.

Prva pritožba je vložena zoper sklep o razveljavitvi točke III izreka sodbe sodišča prve stopnje. Pritožba je vložena zaradi pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka je predlagala, da se pritožbi ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se potrdi sodba sodišča prve stopnje, saj je sodba sodišča druge stopnje v tem delu nepravilna. Ob upoštevanju določb 132. člena zakona o dedovanju in določbe 176. člena obligacijskega zakonika tožnika po pokojnem očetu nista mogla pridobiti njegovega premoženjskega zahtevka za plačilo denarne rente iz naslova izgube zaslužka zaradi poškodbe pri delu.

Druga pritožba pa je vložena proti sklepu, s katerim sodišče druge stopnje ni dopustilo revizije v drugem odstavku sodbe in sklepa. Tožena stranka se sklicuje na določbo prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 in meni, da bi bilo tudi v zvezi z vprašanjem, ki je predmet tega dela odločitve, pričakovati od Vrhovnega sodišča Republike Slovenije odločitev o pomembnem pravnem vprašanju v zvezi z zamudnimi obrestmi glede odškodnine za premoženjsko škodo v primeru, ko je bil nad toženo stranko uveden stečajni postopek oziroma je bila sklenjena prisilna poravnava. Predlagala je, da se pritožbi ugodi.

Pritožbi sta bili ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 32. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) in v zvezi z določbo prvega odstavka 344. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročeni nasprotni stranki (čeprav glede na določbo 366. člena ZPP to niti ne bi bilo potrebno), ki nanju ni odgovorila.

Pritožbi nista utemeljeni.

Po določbi prvega odstavka 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje ne sme razveljaviti izpodbijane sodbe in zadeve vrniti v novo sojenje zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb pravdnega postopka, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo dokazov oziroma drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Po določbi drugega odstavka 30. člena ZDSS-1 je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi v novo sojenje v nasprotju z določbo prvega odstavka istega člena dovoljena pritožba.

Iz zakonskega besedila izhaja, da se s to določbo ne uvaja možnost neke splošne pritožbe zoper sklepe sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vračanju zadeve v novo sojenje. Zoper take sklepe je pritožba samo iz razloga, določenega v ZDSS-1, ne pa tudi iz pritožbenih razlogov, ki so sicer določeni v ZPP (zmotna uporaba materialnega prava, bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja). V primeru pritožbe, ki jo določa drugi odstavek 30. člena ZDSS-1, gre za možnost uveljavitve pritožbenega razloga, ki je iz drugega odstavka 30. člena ZDSS-1 tudi jasno razviden. Ta razlog je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, do katere je prišlo zato, ker sodišče ni upoštevalo določbe prvega odstavka 30. člena ZDSS-1 o tem, da ni dovoljena razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je mogoče nepravilnosti, ki so se primerile v postopku pred sodiščem prve stopnje, popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje.

Ker pritožba niti vsebinsko niti formalno ni uveljavljala bistvene kršitve iz 30. člena ZDSS-1 in ker ta kršitev ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, je sodišče pritožbo tožene stranke v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno v skladu z določbo 353. člena ZPP.

Sodišče druge stopnje glede na določbe prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bil dovoljena, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja) ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

Ker tožena stranka v pritožbi ne uveljavlja razloga iz druge alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, zaradi razloga iz prve alineje pa pritožba ni možna, je sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 32. člena ZDSS-1.