Jedro

Razveljavitev pogodbe učinkuje enako kot ničnost, torej ex-tunc.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se a) 2. odst. izpodbijane odločbe spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v delu, ki zadeva vpis imetništva imenskih delnic tožeče stranke pri 272 delnicah na ime K.M., pri 256 delnicah na ime F.J. in pri 256 delnicah na ime B.A. zavrne; b) 1., 3. in 4. odst. izpodbijane odločbe se razveljavijo ter se zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. 2. Nova glavna obravnava se opravi pred drugim sodnikom. 3. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku, po katerem mora tožena stranka vpisati tožečo stranko v svojo delniško knjigo kot imetnika 12458 imenskih delnic (1. odst. izreka izpodbijane odločbe), zavrglo je tožbo v delu, ki zadeva vpis imetništva imenskih delnic tožeče stranke pri 272 delnicah na ime K.M., pri 256 delnicah na ime F.J. in pri 256 delnicah na ime B.A. (2. odst. izreka), zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev gospodarskega spora (3. odst. izreka), toženi stranki naložilo, da povrne tožeči stranki pravdne stroške (4. odst. izreka) in zaradi umika predloga za izdajo začasne odredbe ustavilo postopek zavarovanja terjatve (5. točka izreka). Zoper sodbo in sklep se je tožena stranka, razen glede ustavitve postopka zavarovanja, pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev, podrejeno pa spremembo izpodbijanega dela odločbe. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je prvostopenjsko sodišče nepravilno zavrglo tožbo v delu, ki zadeva vpis imetništva imenskih delnic tožeče stranke pri delnicah na ime K.M., F.J. in .A.. Na podlagi (dejanske) ugotovitve, da navedene osebe v času zadnje obravnave niso bile več delničarji tožene stranke (imetniki skupaj 784 delnic), bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne zavreči. Tožbeni zahtevek namreč v tem delu ni utemeljen, o (ne)utemeljenosti zahtevka, ki se nanaša na glavno stvar ali stranske terjatve, pa se odloča s sodbo (1. odst. 310. člena ZPP). Če je zahtevek neutemeljen, se ga (s sodbo) zavrne. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog tožene stranke, da prekine postopek do pravnomočne odločitve o tožbi, vloženi dne 23.3.2000 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani zaradi razveljavitve 47-ih prodajnih pogodb, na podlagi katerih tožeča stranka v tem sporu zahteva vpis v delniško knjigo tožene stranke. Svojo odločitev utemeljuje sodišče s tem, da v pravni teoriji "ni sporno, da razveljavitev pogodbe učinkuje ex-nunc - to je od trenutka razveljavitve dalje in ne tako kot pri ničnosti ex-tunc - to je od vsega začetka dalje." V teoriji resda obstaja tudi tako stališče, a je povsem osamljeno. Večinsko stališče je ravno nasprotno: razveljavitev pogodbe učinkuje enako kot ničnost, torej ex-tunc. Zaradi tega se izkaže premisa, na kateri sloni odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga tožene stranke za prekinitev postopka, za napačno. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče odločiti o predhodnem vprašanju (veljavnosti pogodb o odkupu delnic), ali pa počakati do pravnomočnega zaključka spora pod opr. št. 5 Pg 25/2000. Ker ni storilo ne enega ne drugega, sprejeta odločitev ne temelji na dejstvih, ki bi morala biti ugotavljana v prvostopenjskem postopku. Gre za dejstva, od katerih je odvisna veljavnost pogodb o nakupu delnic, ki jih je sklenila tožeča stranka. Po povedanem je bilo treba pritožbi ugoditi in odločiti, kot je razvidno iz 1. točke izreka (3. točka 365. člena in 355. člen ZPP). Odločitev iz 2. točke izreka temelji na določbi 356. člena ZPP, potrebna pa je zato, ker je sodnica, ki je doslej obravnavala zadevo na prvi stopnji, očitno tako trdno prepričana v pravilnost svojih stališč, da je ne kaže siliti, da se jim proti svoji volji odpove. V ponovljenem postopku naj prvostopenjsko sodišče izhaja iz (zaenkrat) nespornega dejstva, da delnice tožene stranke še niso vrednostni papir. Pri obrazložitvi svoje odločitve naj zato upošteva le tiste zakonske določbe in strokovne članke (kot prepričevalni argument), ki zadevajo prav opisano dejansko stanje. Na podlagi določb 3. in 4. odst. 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče še sklenilo, da se odločitev o stroških pritožbenga postopka pridrži za končno odločbo (3. točka izreka).