Jedro

Očitane kršitve – neprimeren odnos tožnice do nadrejene delavke, konkretno grožnja, da bo ostala brez dela, ki je ni mogoče šteti za resno – niso takšne narave, da dejansko onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu čistilke, zaradi česar redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 1. 2009 (pravilno: 24. 12. 2008) nezakonita, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki dne 27. 1. 2009 ni prenehalo in še traja, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, ji za ves čas nezakonitega prenehanja vpisati delovno dobo v delovno knjižico, jo vpisati v obvezno zavarovanje, obračunati bruto plačo, plačati davke in prispevke in ji izplačati neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. naslednjega v mesecu do plačila. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 241,44 EUR, v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrne in da stranki nosita vsaka svoje stroške postopka. Navaja, da so razlogi sodbe med seboj v nasprotju, saj sodišče najprej navede, da konflikta ni mogoče opredeliti kot kršitve pogodbene ali druge obveznosti, če pa bi že šlo za kršitev, je podana le lažja kršitev delovne obveznosti. Delodajalec je dolžan preprečevati verbalne konflikte v odnosih med sodelavci na delovnem mestu, saj v nasprotnem primeru lahko odškodninsko odgovarja. Tovrstni konflikti sodijo med kršitve delovnih obveznosti. Delodajalec je tisti, ki presodi, ali posamezna kršitev glede na delo, ki se opravlja, pomeni lažjo oziroma hujšo kršitev delovne obveznosti. Zaradi ponavljajočih se hudih kršitev delovnih obveznosti tožnice je bila dolžna odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Tožnica je bila predhodno s pisnim opominom opozorjena na neprimerno obnašanje do nadrejene delavke, kar pomeni, da gre za ponavljanje kršitev. Sodišče, ki se pri opredelitvi teže obveznosti sklicuje na določbe Kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva spregleda, da je v 83. členu navedene pogodbe ponavljanje lažjih kršitev delovnih obveznosti določena kot hujša kršitev delovnih obveznosti. Vsako prijavo delavca zaradi nadlegovanja in občutka nelagodja je delodajalec dolžan obravnavati. Kljub temu, da je večina obdolžitev, ki so imele znake kaznivega dejanja, izrečena, je sodišče zaključilo, da gre za lažje kršitve. Graja zaključek sodišča prve stopnje, da glede na konstitucijo tožnice grožnje z ubojem niso bile resne. Ni mogoče spregledati izjav tožnice, ki so bile v celoti potrjene z izpovedjo prič in so prizadele čast in dobro ime priče B. Opisane kršitve predstavljajo nadlegovanje, delodajalec pa je dolžan ukrepati. O resnosti prijave in stiski priče B. bi sodišče lahko zaslišalo nadrejenega T.P., vendar je sodišče takšen dokazni predlog zavrnilo. Glede na jasno ugotovitev sodišča, da je način komunikacije tožnice na delovnem mestu nepravilen in nedopusten, so v nadaljevanju obrazložitve izvedeni zaključki brez podlage in v nasprotju s seboj do te mere, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka ni bila dolžna disciplinsko ukrepati, ker ni šlo za prvo tovrstno ravnanje tožnice, pa tudi zato, ker ima očitana kršitev na delovnem mestu in med delovnim časom takšno težo, da utemeljuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Utemeljenost odpovednega razloga je potrebno presojati v povezavi s ponavljajočimi se kršitvami, torej tudi ob upoštevanju neprimernega obnašanja do nadrejene delavke. Tožnico ni mogoče razporediti na drugo delovno mesto in ji zaupati opravljanja dela na drugem delovnem mestu, kjer bi utegnila priti v spore z naročniki.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 do 45/2008). Po takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka sicer zatrjuje smiselno s tem, ko navaja, da je stališče sodišča o neutemeljenosti odpovednega razloga v nasprotju z zaključki, da je tožničin način komunikacije nedopusten, da se ne zna obnašati in nima ustreznega odnosa, zaradi česar naj se sodbe ne bi dalo preizkusiti. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje ustrezno obrazložilo, zakaj meni, da odpovedni razlog ni utemeljen. Zato po mnenju pritožbenega sodišča zatrjevane kršitve v izpodbijani sodbi ni mogoče ugotoviti.

Dejansko stanje v obravnavani zadevi je pravilno in popolno ugotovljeno. Po izpovedbah prič sodelavk ter pisne izjave B. je dne 12. 11. 2008 med tožnico in sodelavko B. prišlo do spora, ki je nastal zaradi njunega skupnega prijatelja. V prepiru je tožnica B. obdolžila kraje čistil in ji izrekla žaljive besede. Ker je bila tožnica že enkrat opozorjena na neprimerno vedenje do nadrejene delavke, ji je tožena stranka dne 24. 12. 2008 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zahteve Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 - 103/2007 – v nadaljevanju: ZDR) po predhodnem opozorilu glede kršitve obveznosti, pisni obdolžitvi, omogočanju zagovora, je tožena stranka upoštevala in tožnici podala odpoved v okviru zakonsko določenega roka iz 6. odstavka 88. člena ZDR.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je zakonita v primeru, če delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (3. alinea 1. odstavka 88. člena ZDR), in če je ta razlog utemeljen ter onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem (2. odstavek 88. člena ZDR). Sodišče prve stopnje je zaključilo, da odpovedni razlog ni utemeljen in da omogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Pri presoji zakonitosti odpovedi je sicer opozorilo na neprimeren odnos tožnice do sodelavke in na nepravilen odnos do nadrejenih delavcev, vendar pa je na podlagi narave in teže kršitve z dne 12. 11. 2008 menilo, da obdolžitev in žaljivih besed, izrečenih sodelavki, ni mogoče šteti za razlog, ki bi utemeljeval redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče razume prizadevanja delodajalca po zagotavljanju takšnega delovnega okolja, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen nadlegovanju sodelavcev (45. člena ZDR). V ta namen lahko delodajalec sprejme ustrezne ukrepe. Kolikor gre za nadlegovanje, je delodajalcu prepuščeno, katere ukrepe bo za zaščito delavcev pred nadlegovanjem sprejel, vselej pa mora pri tem upoštevati, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi (88. člena ZDR) predvidena kot skrajni ukrep. Kršitve morajo biti takšne, da dejansko onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji pogodbe o zaposlitvi - konkretno gre za delo čistilke, pri čemer je lahko predmet presoje lahko le kršitev iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Predhodno opozorilo glede kršitev obveznosti je namreč po 1. odstavku 83. člena ZDR le pogoj za izdajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Morebitne kršitve, ki so predmet predhodnega pisnega opozorila, ne morejo predstavljati razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sicer pa je do pisnega opozorila prišlo naknadno po dogovoru med nadrejenima delavcema A.R. in T.P. Očitek se je nanašal na neprimeren odnos tožnice do nadrejene delavke oziroma konkretno na to, da je tožnica kontrolorki kot nadrejeni delavki grozila, da bo ostala brez dela. Te grožnje v objektivnem smislu ni mogoče šteti za resno.

Bistvenega pomena za razsojo zadeve je, da je teža v odpovedi očitane kršitve delovne obveznosti majhna. Pravilno je zato razlogovanje sodišča prve stopnje, da bi se tožena stranka za doseganje reda in delovne discipline lahko poslužila milejših ukrepov. S tem v zvezi se je tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi sklicevala, da gre za ponavljajoče kršitve delovnih obveznosti iz 83. člena Kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva (Ur. l. RS, št. 6/2000 in nadalj.). Omenjeni člen panožne kolektivne pogodbe opredeljuje lažje in hujše kršitve delovnih obveznosti pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti delavca. Po že citirani 3. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR je lahko vsaka kršitev delovne obveznosti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ob nadaljnjem pogoju, da je razlog utemeljen in onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Kot je bilo obrazloženo, je pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga za prenehanje delovnega razmerja v obravnavanem primeru mogoče upoštevati le kršitev z dne 12. 11. 2008. Z uvrstitvijo očitane kršitve med lažje kršitve po 83. členu panožne kolektivne pogodbe, načeloma ni izključena možnost, da bi ista kršitev v določenih okoliščinah lahko predstavljala tudi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vendar je treba obenem upoštevati tudi razumna, objektivizirana merila pri presoji teže kršitve (prim. sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 16/2007 z dne 18. 6. 2007). Prepir, v katerem je tožnica povzdignila glas (izpoved sodelavke A.) in sodelavki izrekla več žaljivih besed, ki jih je B. na pobudo nadrejenega delavca tožene stranke Tomaža Poredoša po 14 dneh pretežno tudi zapisala (priloga B/4), po presoji pritožbenega sodišča nima takšne teže, da bi utemeljevalo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in onemogočalo nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Pri tem je glede očitkov v zvezi z grožnjami z ubojem potrebno upoštevati, da je priča B. izpovedala, da tožnice ni slišala reči, da jo bo ubila, temveč je te govorice slišala od sodelavk, tožena stranka pa tudi sicer ni dokazala, da bi zaradi žaljivih izjav oziroma prepira do sodelavke pri njej trpel delovni proces ali ji povzročal škodo. Pritožbeno poudarjanje pomena narave dejavnosti predvsem pa stiki z naročniki storitev čiščenja, je potrebno presojati glede na očitano kršitev iz redne odpovedi. Očitana kršitev (tudi, če se upošteva očitek kršitve iz predhodnega pisnega opozorila) se ne nanaša neposredno na delo tožnice z naročniki ali na neprimeren odnos do njih.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.