Jedro

Tožnik je uveljavljal svoje slabo psihično stanje, da so zemljišča del zaščitene kmetije, ki jih ne sme odtujiti, da kmetija daje dovolj dohodka le za lastno oskrbo in da je v težkem socialnem in finančnem položaju, kar je navedeno tudi v številnih listinah, ki jih je priložil. V prošnji za BPP je tožnik tudi navedel, da nima obveznega zdravstvenega zavarovanja in da ima stroške z zdravili zase in za ženo, ki je invalidsko upokojena. S tem je po mnenju sodišča izpostavil dovolj okoliščin, ki bi narekovale presojo izpolnjevanja pogojev z vidika 22. člena ZBPP.

Prav tako so bile po presoji sodišča tožnikove navedbe o tem, da zemljišče predstavlja del zaščitene kmetije, s katerimi ne sme razpolagati, in da tega niti finančno niti psihično ni sposoben, dovolj konkretne, da bi toženka tožnikovo prošnjo morala presoditi tudi z vidika tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Upravnega sodišča RS št. Bpp 110/2023-11 z dne 20. 7. 2023 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

_Povzetek izpodbijane odločbe:_

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe oziroma dopolnitve tožbe zoper odločbo Občinskega inšpektorja Občine Domžale št. 061-66/2020-5 z dne 8. 11. 2022 v zvezi z odločbo Županje Občine Domžale št. 061-/2020-22 z dne 10. 5. 2023. 2. V obrazložitvi odločbe je toženka, sklicujoč se na premoženjski pogoj za odobritev BPP iz prvega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in cenzus iz prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) (22.336,32 EUR), prošnjo zavrnila že zato, ker je tožnik med drugim izključni lastnik zemljišča št. ..., k. o. 1943 - Dob, katerega vrednost po podatkih GURS znaša 33.700,00 EUR, zaradi česar presega premoženjski cenzus, tožnik pa tudi ni izkazal okoliščin, zaradi katerih z navedeno nepremičnino ne bi mogel razpolagati.

3. Na podlagi vpogleda v evidenco GURS je toženka ugotovila, da je tožnik lastnik več nepremičnin. Posamezni del stavbe ..., k. o. 1943 - Dob se nahaja na naslovu, kjer ima tožnik prijavljeno stalno prebivališče, zato te nepremičnine ni upošteval pri ugotavljanju njegovega premoženja, je pa toženka ugotovila, da vrednost preostalih nepremičnin v njegovi lasti, upoštevaje solastniške deleže, znaša 450.191,50 EUR.

4. S tem je tožnika seznanila s pozivom Bpp 110/2023-8 z dne 23. 6. 2023. Tožnik je dne 28. 6. 2023 v vlogi pojasnil, da je delni lastnik zemljišč skupaj s pokojno mamo, ki je preminila 21. 3. 2022, zapuščinski postopek pa je še v teku. Navaja, da so zemljišča od leta 1988 v celoti del zaščitene kmetije in jih ne sme odsvojiti. Prosi, da sodišče to upošteva. Smiselno je navajal še, da od kmetije nima dohodkov, temveč zadostuje za lastno oskrbo.

5. Toženka je zaradi preveritve prosilčevih navedb, da so vsa zemljišča v njegovi lasti del zaščitene kmetije, vpogledala v zemljiško knjigo in pridobila zemljiškoknjižne izpiske za nekatera od zemljišč, in sicer št. ..., ..., ... in ..., vsa k. o. 1943 - Dob (skupna vrednost teh, ob upoštevanju prosilčevih solastniških deležev, znaša 98.810,00 EUR), in ugotovila, da pri nobenem ob navedenih zemljišč ni zaznamovan status zaščitene kmetije. S tem je toženka tožnika seznanila s pozivom opr. št. Bpp 110/2023-10 z dne 3. 7. 2023 in ga pozvala, da predloži dokazila o zatrjevanem statusu zaščitene kmetije. Obenem je tožnika opozorila, da bo, če takšnih dokazil ne bo predložil, štela, da nobena od nepremičnin v njegovi lasti ni del zaščitene kmetije. Ker iz podatkov GURS izhaja tudi, da so nekatera od zemljišč v tožnikovi (so)lasti po svoji namenski rabi kmetijska zemljišča, je toženka tožnika obvestila še, da se kmetijska zemljišča, ki dajejo katastrski dohodek, ne štejejo v premoženje, temveč se v tem primeru upošteva zgolj katastrski dohodek (6. točka prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, v nadaljevanju ZUPJS v zvezi s 1. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS in 2. točko 18. člena Zakona o dohodnini, v nadaljevanju ZDoh-2). Ker iz javnih evidenc ne izhaja, da tožnik iz kateregakoli kmetijskega zemljišča pridobiva katastrski dohodek, je toženka tožnika pozvala še, da predloži morebitna dokazila o dejanskem opravljanju kmetijske dejavnosti oziroma o morebitnem katastrskem dohodku, sicer bo pri ugotavljanju vrednosti njegovega premoženja skladno s prej navedenimi določbami ZUPJS in ZDoh-2 upoštevala vrednost zemljišč, kot izhaja iz podatkov GURS.

6. Toženka je ugotovila, da se tožnik na poziv z dne 3. 7. 2023 ni odzval, in je zaključila, da ker je tožnik med drugim izključni lastnik zemljišča št. ..., k. o. 1943 - Dob, katerega vrednost po podatkih GURS znaša 33.700,00 EUR, tožnik ni upravičen do BPP.

_Povzetek tožbenih navedb:_

7. Tožnik v laični tožbi, vloženi dne 9. 8. 2023, navaja, da vlaga pritožbo zoper odločbo Bpp 110/2023-11, ki mu je bila vročena 9. 8. 2023, in trdi, da se je na poziv z dne 3. 7. 2023 odzval in da je navedel, da je zemljišče v celoti del kmetije in da ga ni dovoljeno odtujiti. Navaja, da je bil v neurjih prizadet, da so hlev, zemljišča in pridelki močno poškodovani oziroma uničeni. Občina ga bo bremenila za več kot za 2.000 EUR za "odpadne vode" in za grob, ki ni grobnica. Navaja, da je predložil dokazila, da blato porabi za dognojevanje na kmetiji, da je v "zelo slabem stanju na kmetiji" , da mu socialne ustanove ne morejo napisati pritožbe in jo piše sam, da ga sodišče ne upošteva, ker piše na roke, da je v življenju obupal in da prosi za preživetje v družini. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

_Povzetek toženkinih navedb:_

8. Toženka navaja, da je bila k pozivu Bpp 110/2023-10 z dne 3. 7. 2023 sprva pomotoma pripeta napačna vročilnica, zato je izdala izpodbijani akt pred prejemom tožnikovega odgovora. Čeprav je tožnik na poziv dejansko pravočasno odgovoril, to ne vpliva na vsebino izpodbijanega akta, saj tožnik ni predložil zahtevanih dokazil, ki se nanašajo na njegovo premoženje.

9. Tožba je utemeljena.

10. Med strankama ni (več) sporno, da je tožnik podal pravočasen odgovor na poziv z dne 3. 7. 2023. Vendar toženka navaja, da tovrstna kršitev ni vplivala na vsebino izpodbijanega akta, saj tožnik ni predložil zahtevanih dokazil, ki se nanašajo na njegovo premoženje.

11. V zvezi s tem sodišče najprej pojasnjuje, da neupoštevanje strankinih izjav o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (za kar je v pozivu z dne 3. 7. 2023 šlo) pomeni kršitev pravice do izjave (9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), ki se na podlagi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, torej ne glede na to, ali je vplivala na pravilnost izreka ali ne. S temi kršitvami namreč zakonodajalec varuje druge pravne dobrine kot zgolj pravilnost upravne odločbe, začenši z varstvom spoštovanja stranke kot subjekta postopka.1 Vendar pa tudi sicer ni mogoče ugotoviti, da po izdani odločbi prejeti odgovor tožnika ne bi mogel vplivati na vsebino odločitve, ker ni predložil zahtevanih dokazil. 12. Toženka je z dopisom z dne 3. 7. 2023 tožnika pozvala, naj predloži dokazila o tem: 1) da so zemljišča, ki so v tožnikovi (so)lasti, del zaščitene kmetije in 2) da kmetijska zemljišča dajejo katastrski dohodek. Navedenih dokazil tožnik nesporno ni predložil, vendar pa je tožnik v odgovoru navedel, da je finančno in socialno prizadet zaradi naravnih nesreč, ki so uničile pridelke, hišo in hlev ter da nima denarja za preživetje, vzdrževanje in preživljanje. Nadalje je navedel, da zemljišč, ki jih ima v lasti in katerih izpisek mu je toženka posredovala, ni dovoljeno prodajati niti ni "duševno psihično zmožen finančno urejati zadeve pred pravico in resnico na sodišču". S tem je tožnik smiselno ponovil svoje navedbe iz vlog z dne 21. 6. 2023 in 30. 6. 2023, v katerih je uveljavljal svoje slabo psihično stanje, da so zemljišča del zaščitene kmetije, ki jih ne sme odtujiti, da kmetija daje dovolj dohodka le za lastno oskrbo in da je v težkem socialnem in finančnem položaju, kar je navedeno tudi v številnih listinah, ki jih je priložil. V prošnji za BPP je tožnik tudi navedel, da nima obveznega zdravstvenega zavarovanja in da ima stroške z zdravili zase in za ženo, ki je invalidsko upokojena.

13. S tem je po mnenju sodišča izpostavil dovolj okoliščin, ki bi narekovale presojo izpolnjevanja pogojev z vidika 22. člena ZBPP, ki določa, da se BPP lahko dodeli, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, tudi če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če premoženje prosilca in njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna brezplačna pravna pomoč), med drugim zaradi družinskih razmer prosilca, če so stroški za preživljanje družine obremenjeni z izrednimi stroški za potrebno zdravljenje družinskega člana, oziroma drugimi stroški, ki so nastali zaradi višje sile ali zaradi razlogov, ki niso na strani prosilca ali družinskih članov; zaradi zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje; zaradi izrednih finančnih obveznosti, če je prosilcu in njegovi družini nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile (npr. potres, poplave,); oziroma v drugih primerih iz razlogov, na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oziroma ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti. Če bi toženka menila, da tožnik glede teh okoliščin ni predložil dokazil, bi ga morala v skladu z drugim odstavkom 140. člena ZUP2 k temu pozvati.

14. Prav tako so bile po presoji sodišča tožnikove navedbe o tem, da zemljišče predstavlja del zaščitene kmetije, s katerimi ne sme razpolagati, in da tega niti finančno niti psihično ni sposoben, dovolj konkretne, da bi toženka tožnikovo prošnjo morala presoditi tudi z vidika tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki določa, da se ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Namen BPP je namreč v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Zato je preverjanje finančnega položaja posameznika namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki odobritve BPP, za katero je zaprosil, oziroma ali je morda v takem premoženjskem položaju, v katerem obstaja možnost, da si z razpolaganjem s svojim premoženjem zagotovi sredstva za uresničevanje te pravice. V tem kontekstu je pravni standard "možnosti razpolaganja" treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.3

15. V tem smislu bi morala toženka presojati tožnikove izjave in dokaze o njegovem slabem psihofizičnem zdravju (iz katerega bi lahko izhajala dejanska nezmožnost razpolaganja z nepremičninami) in glede statusa zaščitene kmetije tudi upoštevati, da bi morale biti v skladu s tretjim odstavkom 58. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ-G, Ur. l. RS št. 44/2022 z dne 29. 3. 2022) iz zemljiške knjige že v času vpogleda toženke izbrisane vse zaznambe zaščitenih kmetij in da so bile v skladu z 12. in 13. členom ZKZ-G odpravljene omejitve glede pravnega prometa z zaščitenimi kmetijami (še vedno pa so ostale v veljavi omejitve glede dedovanja zaščitenih kmetij v skladu z Zakonom o dedovanju kmetijskih gospodarstev4). Tožnikova trditev, da zemljišča predstavljajo zaščiteno kmetijo, je torej v kontekstu dednega postopka lahko resnična oziroma pravilna, vendar je treba presoditi učinek novele ZKZ-G na presojo (ne)zmožnosti razpolaganja, če sporno zemljišče seveda sploh spada v obseg zaščitene kmetije.

16. Glede na vse navedeno je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem naj ta, skladno stališčem sodišča, ki zadeva postopek in pravilno uporabo materialnega prava, o zadevi ponovno odloči (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

17. Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1. 1 Gl. Kerševan, E. v: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Kovač, P. in Kerševan, E. (ur.) et al., Uradni list in PF UL, 2020, 2. knjiga, str. 562. 2 Ta določa: Če ne gre za splošno znana dejstva, mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. Od stranke se ne zahteva, naj preskrbi in predloži dokaze, ki jih lahko hitreje in lažje preskrbi organ, ki vodi postopek, in tudi ne, naj predloži taka potrdila, ki jih organi po 180. členu tega zakona niso dolžni izdajati. 3 Tako sodba Vrhovnega sodišča X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014, sodbe Upravnega sodišča RS I U 432/2017 z dne 23. 3. 2017, I U 1513/2019 z dne 17. 10. 2019, II U 469/2019 z dne 20. 11. 2019. 4 Gl. 57. člen ZKZ-G.