Jedro

Zgolj zatrjevanje, da je v postopku prišlo do diskriminacije (domnevati je mogoče, da ima tožnica v mislih, da je bila diskriminirana v primerjavi z izbrano kandidatko, četudi tega določno ne navaja), ne da bi bilo ob tem pojasnjeno, na podlagi katere osebe okoliščine naj bi to tega prišlo, ne pomeni, da bi dokazno breme prešlo na toženo stranko.

Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta v sklepih utemeljila vsebino Meril in razloge za oceno tožnice po posameznih kriterijih in zato sodišče meni, da ni nobenega dokaza, ki bi kazal, da je bila tožnica obravnavana neenakopravno ali da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev. To pa pomeni, da tožnica ni izkazala, da bi bil izpolnjen kateri od pritožbenih razlogov iz 65. člena ZJU ter s tem razlog, ki bi lahko vplival na sprejeto odločitev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Župan Občine Miren - Kostanjevica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom odločil, da tožnica ni bila izbrana v izbirnem postopku za zasedbo položajnega delovnega mesta ?Tajnik občine m/ž v občinski upravi Občine Miran - Kostanjevica? (v nadaljevanju tajnik).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopenjski organ navaja, da je bil na spletni strani Občine Miren - Kostanjevica (v nadaljevanju Občina) in pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje objavljen javni natečaj za zasedbo položajnega delovnega mesta tajnik, na katerega se je pravočasno prijavilo 29 kandidatov in kandidatk. Župan Občine je, na podlagi tretjega odstavka 60. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), za vodenje izbirnega postopka imenoval in pooblastil Komisijo za pomoč pri odpiranju in pregledu vlog (v nadaljevanju Natečajna komisija). Izbirni postopek je potekal v dveh fazah s postopnim izločanjem, in sicer na podlagi Meril in metod za izbiro in preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov - javni natečaj za zasedbo položajnega delovnega mesta tajnik, št. 1100-1/2015-6 (v nadaljevanju Merila), sprejetih dne 16. 6. 2015. Ker je tožnica izpolnjevala vse natečajne pogoje, se je uvrstila v prvo fazo izbirnega postopka. V tej fazi je Natečajna komisija na podlagi dokumentacije, ki so jo predložili kandidati in ob upoštevanju Meril presojala njihovo strokovno usposobljenost. Tožnica je skupno dosegla 6 točk, kar ni zadostovalo za uvrstitev v drugo fazo izbirnega postopka. Prvostopenjski organ nato kratko povzame vsebino druge faze izbirnega postopka, ki je potekala kot osebni razgovor kandidatov pri županu Občine. V postopku je bila izbrana kandidatka, ki je dosegla najvišje število točko, to je 25 točk. 3. Zoper sklep prvostopenjskega organa je tožnica vložila pritožbo, ki jo je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (v nadaljevanju drugostopenjski organ) s sklepom, št. 10051-341/2015/4 z dne 12. 8. 2015, kot neutemeljeno zavrnila. V obrazložitvi najprej povzame relevantne zakonske določbe ZJU, nato pa navaja, da se ne more spuščati v ocenjevanje Natečajne komisije, saj je to strokovno opravilo, v konkretnem primeru pa tudi ni razloga, da bi podvomila v njeno strokovnost pri vodenju prve faze izbirnega postopka. Ugotavlja, da je bilo zaradi specifičnih potreb delodajalca zaželeno, da ima kandidat izobrazbo družboslovne smeri (uprava, pravo, politologija), za kar se je kandidatom, ki so ta pogoj izpolnjevali, dodelilo 6 točk, ostalim kandidatom pa 4 točke. Natečajna komisija je tožnici dodelila 4 točke, saj je na podlagi dokumentacije, ki jo je predložila tožnica, ugotovila, da je zaključila Fakulteto za organizacijske vede in nato Fakulteto za podiplomske državne in evropske študije. Ker ni izkazala ?funkcionalnih in specialnih znanj?, določenih v Merilih, ji po tem merilu točke niso bile priznane. Drugostopenjski organ navaja, da odločitev Natečajne komisije, da tožnici ne prizna točk za vodstvene izkušnje, ni očitno nerazumna, saj izkušnje v krajevni skupnosti in članstvo v delovnih telesih občine niso primerljive s področjem dela tajnika. Drugo fazo izbirnega postopka je vodil župan Občine (predstojnik), kar ni sporno, saj ZJU ne izključuje možnosti sodelovanja predstojnika na javnem natečaju. Po mnenju drugostopenjskega organa je to, glede na razpisano delovno mesto, celo smotrno in logično. Vsi trije kandidati, ki so se uvrstili v drugo fazo, so bili obravnavani enakopravno, saj so bila Merila določena za vse enako. Glede pritožbenih navedb tožnice o strokovni usposobljenosti izbrane kandidatke, o njenih sorodstvenih povezavah in o njenem statusu brezposelne osebe, je drugostopenjski organ še pojasnil, da iz spisovne dokumentacije izhaja, da je izbrana kandidatka po Merilih izbirnega postopka dosegla najboljši rezultat. 4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi trdi, da je bil v postopku kršen 27. člen ZJU, ki določa, da se v postopku javnega natečaja kandidati obravnavajo enakopravno, izbira pa se opravi na podlagi izkazane boljše strokovne usposobljenosti ter na podlagi enotnih in jasnih meril. Izpodbija oceno Natečajne komisije, po kateri je dosegla skupno 6 točk, in sicer 4 točke iz naslova izobrazbe in 2 točki iz naslova aktivnega znanja tujih jezikov. Iz dokumentacije, ki jo je predložila, je razvidno, da je dosegla visoko strokovno izobrazbo na področju organizacije in managementa kadrovskih in izobraževalnih procesov ter naziv magistra znanosti s področja državnih in evropskih študij s pravno upravnimi študijskimi vsebinami in programom. Program njenega podiplomskega študija državnih in evropskih študij je namreč obsegal prav področje upravnega in javnega prava, vendar tega Natečajna komisija ni upoštevala. Prav tako ni upoštevala njene navedbe o pasivnem znanju nemščine. Na neenako obravnavo kaže tudi to, da za vsa funkcionalna in specialna znanja, nadalje, njene delovne izkušnje na vodilnih mestih, vodstvene izkušnje, ki jih je pridobila s študijem OM Kadrovskih in izobraževalnih procesov in delovne izkušnje s področja javne uprave, ki jih je izkazala v prijavi na razpisno delovno mesto, ni prejela niti 1 točke, medtem ko je izbrana kandidatka za svetovalne veščine, ki iz prijave niso razvidne, prejela 1 točko, za udeležbo na dvodnevnem seminarju pa celo maksimalno število točk. Kršitev 27. člena ZJU je razvidna tudi pri seštevanju točk, ki jih je izbrana kandidatka dosegla iz naslova izobrazbe. Kot univerzitetna diplomirana pravnica je namreč dosegla 6 točk, k tem pa je Natečajna komisija prištela še dodatne 4 točke iz naslova univerzitetne izobrazbe, torej upoštevala dve kategoriji, česar pa pri ostalih kandidatih ni storila in je upoštevala le eno. Tožnica nadalje meni, da tožena stranka ni obrazložila, na kakšni podlagi je izbrana kandidatka po Merilih dosegla določeno število točk. Zato se ji poraja sum, da je bil javni natečaj prirejen prav za izbrano kandidatko, saj je ta hči nekdanjega veleposlanika in uglednega meščana Občine Nova Gorice, snaha nekdanjega podpredsednika Državnega zbora in soproga uglednega kirurga. Na to kaže tudi dejstvo, da je izbrana kandidatka tik pred objavo javnega natečaja opravila izpit iz upravnega postopka, pa tudi članek o tem, da je bila izbrana na javnem natečaju, je bil v Primorskih novicah objavljen še preden je potekel pritožbeni rok in še preden je bila imenovana v naziv.

5. V tožbi tožnica še izpostavlja, da obstoj in obseg sodne kontrole nad akti politične diskrecije, ki je pravno nevezana odločitev, določata drugi odstavek 157. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) in 4. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), omejena pa je na kršitev ustavnih pravic ter ustavnih načel sorazmernosti in zaupanja v pravo. Te pravice so bile v njenem primeru kršene. Po stališču tožnice bi se moral, glede na določbe ZJU, za položajno uradniško delovno mesto tajnika, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, organizacijo dela in usklajevanjem, izvesti poseben postopek izbire, ki ga vodi posebna natečajna komisija, ne pa da je izbor najprimernejšega kandidata opravil župan Občine. Meni, da je pri presoji njegove odločitve treba izhajati tudi iz določb Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja (v nadaljevanju ZUNEO), ki v 2. členu zagotavlja enako obravnavanje glede pogojev za dostop do zaposlitve. Z vloženo tožbo tožnica pričakuje, da bo tožena stranka dokazala, da v konkretnem postopku do kršitve prepovedi diskriminacije ni prišlo, saj je po določbi 22. člena ZUNEO dokazno breme na njeni strani. Sodišču predlaga, da zaradi vsebinskih kršitev postopek imenovanja izbrane kandidatke ustavi ter Občini naloži ponovitev natečajnega postopka.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnice v tožbi in še dodatno pojasnjuje, da je v skladu z upravno sodno prakso ocenjevanje po merilih v pristojnosti natečajne komisije. V postopku ni bilo dvoma v strokovnost komisije, niti v strokovnost predstojnika, ki je vodil drugo fazo izbirnega postopka. Tožena stranka zavrača tudi tožbeno navedbo, da bi moral biti izveden poseben javni natečaj po 64. členu ZJU. Ta se namreč izvede le v primerih, ki so našteti v četrtem odstavku 60. člena ZJU, med njimi pa ni tajnika občine. Tožnica ima pravico do pravnega sredstva zoper sklep o neizbiri iz razlogov, ki so navedeni v 65. členu ZJU. Teh razlogov ne zatrjuje, oziroma posredno zatrjuje enega od razlogov, in sicer da izbrana kandidatka ni strokovno najbolje usposobljena kandidatka. V skladu s 3. točko prvega odstavka 65. člena ZJU pa se v zvezi s tem ugotavljajo zgolj očitne napake pri ocenjevanju kandidata, do teh pa v postopku ni prišlo. Prav tako tožnica v tožbi ne izpostavlja nobene konkretne bistvene kršitve postopka javnega natečaja, pač pa tožbo utemeljuje na subjektivnem prepričanju, da bi morala po Merilih dobiti večje število točk. V nadaljevanju odgovora tožena stranka obširno pojasnjuje posamezna Merila ter razloge za število točk, ki sta jih dosegli tožnica in izbrana kandidatka. Glede v tožbi zatrjevane diskriminatorne obravnave, tožena stranka navaja, da tožnica v tožbi ni opredelila, na podlagi katere osebne okoliščine naj bi bila v izbirnem postopku diskriminirana. URS namreč v 49. členu zagotavlja dostopnost vsakega delovnega mesta vsakomur pod enakimi pogoji, ne pa tudi pravice, da bo na delovno mesto dejansko izbran. Tožnica tudi ne zatrjuje, da bi bila zaradi svojih političnih ravnanj, prepričanja ali osebnih lastnosti in okoliščin s konkludentnimi dejanji tožene stranke diskriminirana v primerjavi z izbrano kandidatko, oziroma da je bila ta zaradi takih okoliščin v nasprotju z zakonom priviligirana. Tožena stranka meni, da zgolj zaradi pavšalnih navedb o sorodstvenih povezavah izbrane kandidatke, dokazno breme, da v postopku ni bila kršena prepoved diskriminacije, ni prešlo nanjo. Takšno je tudi stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sodbi I Up 183/2009. Ker tožnica ni izkazala nobenega od razlogov iz prvega odstavka 65. člena ZJU, tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

7. Sodišče je tožbo vročilo tudi A. A. kot stranki z interesom, ki nanjo ni odgovorila.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je sklep tožene stranke pravilen in zakonit, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Upravni organ prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel utemeljene razloge za svojo odločitev, te pa je dodatno argumentiral upravni organ druge stopnje. Sodišče zato v celoti sledi njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sodišču - v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi s tožničinimi navedbami pa še dodaja:

10. Po določbi 65. člena ZJU ima kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj, pa ni bil izbran, pravico do pritožbe, če meni da: 1. je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev; 2. izpolnjuje natečajne pogoje, pa mu ni bila dana možnost sodelovanja v izbirnem postopku; 3. je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata; 4. je prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja, oziroma izbirnega postopka. O pritožbi neizbranega kandidata odloča komisija za pritožbe, zoper njeno odločitev pa je dopusten upravni spor. Sodišče ugotavlja, da tožnica tako v pritožbi kot tudi v tožbi smiselno trdi, da je prišlo do bistvenih kršitev postopka, torej uveljavlja pritožbeni razlog iz 4. točke 65. člena ZJU, mogoče pa je tudi razumeti, da trdi tudi, da izbrana kandidatka ni bila najbolje strokovno usposobljena glede na druge kandidate, torej pritožbeni razlog iz 3. točke 65. člena ZJU.

11. Tožnica trditev o kršitvah določb postopka utemeljuje na 27. členu ZJU. Po tej določbi se uradniki izbirajo na javnem natečaju, razen v primerih, ko je z zakonom določeno drugače. Kandidati se obravnavajo enakopravno, izbira pa opravi na podlagi izkazane boljše strokovne usposobljenosti. Za vodenje izbirnega postopka lahko predstojnik pooblasti javnega uslužbenca ali imenuje komisijo (tretji odstavek 60. člena ZJU). Posebnost je določena za javne natečaje za položaje generalnih direktorjev, generalnih sekretarjev, predstojnikov organov v sestavi ministrstev, predstojnikov vladnih služb in načelnikov upravnih enot. Te javne natečaje vodi posebna natečajna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje uradniški svet (četrti odstavek 60. člena ZJU). Tožnica v tožbi trdi, da bi morala tožena stranka tudi za delo tajnika občine izvesti postopek posebnega javnega natečaja, kot ga določa 64. člena ZJU, kar utemeljuje s pooblastili, ki jih ima tajnik v zvezi z vodenjem, organizacijo dela in usklajevanjem. Sodišče s takim stališčem tožnice ne soglaša, saj iz zakonske določbe 64. člena ZJU izhaja, da se po tem postopku izvede javni natečaj le za tista položajna delovna mesta, ki jih določa četrti odstavek 60. člena ZJU, med temi pa ni položajnega delovnega mesta tajnika občine. Sodišče zato ugotavlja, da je tožena stranka ravnala pravilno, ko je izbirni postopek izvedla po določbah od 61. do 63. člena ZJU, skladno s tem pa tožnici tudi izdala sklep o neizbiri.

12. Tožnica trdi, da v postopku kandidati niso bili obravnavani enakopravno in da je bila v postopku diskriminirana, ne da bi to pojasnila. Sodišče soglaša s toženo stranko v odgovoru na tožbo, da zgolj zatrjevanje, da je v postopku prišlo do diskriminacije (domnevati je mogoče, da ima tožnica v mislih, da je bila diskriminirana v primerjavi z izbrano kandidatko, četudi tega določno ne navaja), ne da bi bilo ob tem pojasnjeno, na podlagi katere osebe okoliščine naj bi to tega prišlo, ne pomeni, da bi dokazno breme prešlo na toženo stranko.

13. Tožnica tudi sicer izbrani kandidatki ne oporeka, da je dosegla najboljši rezultat in dosegla bistveno višje število točk, kot jih je dosegla sama. Svojo trditev o tem, da naj v postopku ne bi bila obravnavana enakopravno in da izbrana kandidatka ni strokovno najbolje usposobljena od prijavljenih kandidatov, utemeljuje zgolj z lastno oceno o tem, kako naj bi morala biti sama ocenjevana po posameznem kriteriju. Sodišče ob tem, enako kot tožena stranka v odgovoru na tožbo, meni, da tožnica svojo trditev utemeljuje le na subjektivnem prepričanju, kot, na primer, da bi morala tožnica šteti, da je njena izobrazba v celotni skladna z razpisnimi pogoji; da bi morala upoštevati njeno pasivno znanje nemščine; da bi morala upoštevati njene vodstvene izkušnje, ki naj bi jih pridobila pri študiju. Tožnica torej ne trdi, da naj bi bile bistveno kršene določbe postopka javnega tečaja in ne oporeka strokovnosti Natečajne komisije, pač pa zgolj polemizira s točkovanjem, ne da bi svoje trditve argumentirala. Dejstvo pa je, da sta tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ v sklepih utemeljila vsebino Meril in razloge za oceno tožnice po posameznih kriterijih in zato sodišče meni, da ni nobenega dokaza, ki bi kazal, da je bila tožnica obravnavana neenakopravno ali da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev. To pa pomeni, da tožnica ni izkazala, da bi bil izpolnjen kateri od pritožbenih razlogov iz 65. člena ZJU ter s tem razlog, ki bi lahko vplival na sprejeto odločitev.

14. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.