Jedro

Z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014 je bila kot neskladna z Ustavo spoznana pravna podlaga, na katero se je oprl organ za BPP pri svoji odločitvi v izpodbijani odločbi. Sodišče je tožbi moralo ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, ker zakon oziroma na zakon oprt predpis ni bil pravilno uporabljen, ni pa pogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1.

Izrek

I. Postopek, prekinjen s sklepom I U 763/2012-6 z dne 27. 6. 2012, se nadaljuje.

II. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 337/2012 z dne 24. 4. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo odločil, da se prošnja tožnika za odobritev BPP v obliki zastopanja po odvetniku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v zvezi z odškodninsko tožbo zoper A.A., vloženo 21. 3. 2012, zavrne. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za tožnika, za katerega je ugotovil, da posluje tudi kot samostojni podjetnik, pri ugotavljanju njegovega finančnega položaja uporabil v skladu s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določbo drugega odstavka 15. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Organ je na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal, in ob upoštevanju 4. člena Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (v nadaljevanju Pravilnik) ugotovil, da je mesečni dohodek tožnika iz dejavnosti nižji od zneska bruto minimalne plače, ki je od 1. januarja 2012 znašal 763,06 EUR. Kot tožnikov dohodek iz dejavnosti je tako upošteval dohodek v višini 572,30 EUR. Ta znesek pa že brez vštetega prihodka iz naslova plače presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Zato je moral njegovo prošnjo zavrniti.

Tožnik v tožbi navaja, da je pri ugotavljanju lastnega dohodka prišlo do napake. Namreč iz odločbe izhaja, da se pri ugotavljanju lastnega dohodka vsi dohodki in prejemki upoštevajo v višini, s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Tožnik navaja, da v dokazne namene sodišču pošilja potrdilo o izkazu poslovnega izida in potrdilo iz bilance stanja podjetja. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise v zadevi.

Sodišče je s sklepom I U 763/2012-6 z dne 27. 6. 2012 prekinilo postopek in vložilo zahtevo za presojo ustavnosti drugega odstavka 15. člena ZSVarPre, ker je menilo, da je v povezavi s 14. členom ZBPP v neskladju z 2. in 14. členom Ustave Republike Slovenije. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014 odločilo, da je 14. člen ZBPP, kolikor se je na njegovi podlagi lastni dohodek prosilcev, katerih mesečni dohodek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače, ugotavljal na podlagi drugega odstavka 15. člena ZSVarPre, v neskladju z Ustavo.

K točki I.: V skladu s 156. členom Ustave se postopek pred sodiščem, ki je bil prekinjen zaradi sprožitve postopka pred Ustavnim sodiščem, nadaljuje po odločitvi Ustavnega sodišča. Ker je Ustavno sodišče o zahtevi za oceno ustavnosti odločilo z zgoraj citirano odločbo, se v skladu s 156. členom Ustave postopek pred Upravnim sodiščem v obravnavani zadevi nadaljuje.

K točki II.: Tožba je utemeljena.

Predmet spora v obravnavani zadevi je uvodoma navedena odločba, s katero je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za BPP v obliki zastopanja po odvetniku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v zvezi z odškodninsko tožbo zoper A.A., vloženo 21. 3. 2012. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ dohodek iz dejavnosti tožnika, kolikor je posloval kot samostojni podjetnik, ugotavljal povezavi s 14. členom ZBPP na podlagi drugega odstavka 15. člena ZSVarPre ter Pravilnika. Določba 14. člena ZBPP pa je bila s citirano odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014 spoznana kot neskladna z Ustavo, kolikor se je na podlagi te lastni dohodek prosilcev, katerih mesečni znesek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače, ugotavljal na podlagi drugega odstavka 15. člena ZBPP. In to ne glede na to, da je med trajanjem postopka pred Ustavnim sodiščem Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno-varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 99/13, v nadaljevanju ZSVarPre-C) črtal 15. člen ZSVarPre, vendar je njegovo uporabo podaljšal do 31. 8. 2014 (prvi in tretji odstavek 40. člena ZSVarPre-C).

S tem pa je bila s citirano odločbo Ustavnega sodišča spoznana kot neskladna z Ustavo pravna podlaga, na katero se je oprl organ pri svoji odločitvi v izpodbijani odločbi. Zato je sodišče tožbi moralo ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v povezavi s 1. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1, ker zakon oziroma na zakon oprt predpis ni bil pravilno uporabljen, pa ni pogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 mora pristojni organ nov upravni akt izdati v 30-ih dneh od dneva, ko prejme sodbo, pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Sodišče še dodaja, da mora organ pri odločanju upoštevati, da je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014 (točka 25) navedlo tudi, da odločitev, da je uporaba drugega odstavka 15. člena ZSVarPre v postopkih za dodelitev BPP protiustavna, pomeni, da se do uveljavitve podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi ZSVarPre, prej navedeni Pravilnik uporablja tudi za ugotavljanje lastnega dohodka prosilcev, katerih mesečni dohodek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače.