Jedro

Okoliščine tožnikove kršitve ne zadostijo presoji, da pogodbeni stranki ne bi mogli nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 7. 2013 in ugotovilo trajanje delovnega razmerja do 13. 2. 2014, ko je sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi. Tožniku je zaradi sodne razveze prisodilo 7.322,61 EUR. Ugotovilo je, da je tožnik izven službenega časa brezplačno izvajal avtomehanična dela, ki sicer sodijo v dejavnost tožene stranke. Presodilo je, da tožnik od tako opravljenega dela ni imel nikakršnih koristi, zato ni šlo za kršitev konkurenčne prepovedi in ni dokazan razlog za izredno odpoved iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji). Tožnik je pri toženi stranki delal 29 let, je prijavljen na zavodu za zaposlovanje in je upravičen do odškodnine v višini devetih mesečnih plač zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da sta stranki v pogodbi o zaposlitvi določili kršitev konkurenčne prepovedi kot razlog za redno odpoved, zato tožena stranka iz tega razloga ni mogla izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da se sodišči nista opredelili do očitkov o škodljivem ravnanju tožnika. Ni namreč odločilna pravna opredelitev kršitve v odpovedi. Dokazna ocena o brezplačnem opravljanju dela je zmotna. Tudi nezahtevna avtomehanična opravila sodijo v dejavnost tožene stranke, ni pa podlage za stališče, da bi za kršitev konkurenčne prepovedi upoštevali le višje vrednotena dela. Tožnik je toženi stranki prevzemal stranke, kar seveda ni v njenem interesu. Stališče sodišča omogoča neovirano kršitev konkurenčne prepovedi. Prepoved opravljanja del je začela veljati s 5. 7. 2013, ko je bila tožniku vročena pisna obdolžitev, zato ne drži zaključek sodišča, da je lahko tožnik opravljal dela do izteka odpovednega roka. Iz pogodbe o zaposlitvi izhaja, da se lahko izda odpoved pogodbe o zaposlitvi iz vseh zakonskih razlogov. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija izpodbijani sodbi neutemeljeno očita kršitve določb pravdnega postopka iz 8. člena ter 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V delu, v katerem se revident ne strinja z dejanskimi ugotovitvami, uveljavlja nedovoljen revizijski razlog po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP. To velja za revizijske navedbe, s katerimi revident poskuša izpodbiti ugotovitve o naravi tožnikovih del in o dejstvu (ne)plačila za ta dela. V preostalem revizija ostaja na ravni pavšalnega uveljavljanja procesnih kršitev, ki ne omogočajo vsebinske presoje.

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja po določbi 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. To lahko stori, če obstaja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).

10. ZDR-1 kot eno izmed delavčevih obveznosti določa tudi spoštovanje konkurenčne prepovedi (zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti). Po 39. členu ZDR-1 delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, in pomenijo ali bi lahko pomenile za delodajalca konkurenco. Revident in tožnik sta zakonsko določbo povzela tudi v 42. členu pogodbe o zaposlitvi.

11. Revident je tožniku dne 17. 7. 2013 izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi s sklicevanjem na določbo 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. V odpovedi je tožniku očital, da je brez njegovega pisnega soglasja za svoj ali tuj račun opravljal dela, ki jih dejansko opravlja revident. Ta dela naj bi predstavljala popravila osebnih vozil, ki jih je tožnik izvedel v času med 4. 6. 2013 in 8. 6. 2013 v popoldanskem času v svoji domači delavnici. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik v času koriščenja letnega dopusta dejansko opravil dela, ki jih je revident navedel v odpovedi. Dela so bila manj zahtevna (menjava brisalcev, dolivanje olja, menjava žarnic, menjava vzmeti) in tožnik zanje ni prejel plačila. Ker je tožnik storitve opravljal brezplačno in je šlo za prijateljske usluge, tožnikovo delo po presoji nižjih sodišč ni predstavljalo kršitve prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti.

12. Revizija sicer utemeljeno opozarja, da glede na dejanske ugotovitve tožnikovo ravnanje lahko predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vendar morajo biti za utemeljenost izredne odpovedi izpolnjeni tudi pogoji iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ki pa v obravnavani zadevi niso podani. Tožnik je dejansko opravljal dela, ki sodijo v dejavnost revidenta in mu je s tem konkuriral. Ker je šlo za popoldansko konkurenčno opravljanje dela, ki ga je sicer tožnik opravljal pri revidentu v okviru pogodbe o zaposlitvi, bi zanj potreboval pisno soglasje revidenta, ki pa ga ni imel. Tako je revidentu uspelo dokazati kršitev pogodbene obveznosti.

13. Kršitev konkurenčne prepovedi v obravnavani zadevi pa ni taka, da bi upravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Tožnik je bil pri revidentu zaposlen 29 let, pri ugotovljeni kršitvi konkurenčne prepovedi ni bil obogaten, saj je popravila opravil brezplačno za prijatelje oziroma znance, stranki pa sta v pogodbi o zaposlitvi celo primeroma navedli kršitev konkurenčne prepovedi kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Navedeno kaže, da okoliščine primera niso utemeljevale izredne odpovedi, temveč bi moral revident glede na stopnjevitost sankcij delovnopravne narave uporabiti milejši ukrep. Okoliščine tožnikove kršitve ne zadostijo presoji, da pogodbeni stranki ne bi mogli nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pri tem ne vpliva na drugačno odločitev zmotna presoja nižjih sodišč o tem, kako na zakonitost izredne odpovedi vpliva trenutek prepovedi opravljanja dela pred podajo odpovedi.

14. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.