Jedro

Sodišče druge stopnje presoja le, ali so razlogi, iz katerih je bil zoper obdolženca pripor odrejen, še podani oziroma ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora.

Obtoženec je na lastno zahtevo nastopil kazen pred pravnomočnostjo sodbe in je glede pravic in dolžnosti izenačen z obsojenci, vendar je še vedno obtoženec s statusom pripornika, in ne obsojenec.

Izrek

Pritožba obtoženčeve zagovornice se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. S sklepom z dne 21. 5. 2014 je Višje sodišče v Mariboru, na podlagi tretjega odstavka 394. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ugotovilo, da je pri obtožencu še vedno podan priporni razlog iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP.

2. Zoper sklep se je obtoženčeva zagovornica pravočasno dne 30. 5. 2014 pritožila, brez navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da se z odločitvijo Višjega sodišča v Mariboru ne strinja, sklep s katerim je po pravnomočnosti sodbe in po nastopu prestajanja kazni sodišče ugotovilo, da še vedno obstoji priporni razlog ponovitvene nevarnosti, je neutemeljen in nepravilen. Nazadnje je bil pripor zoper obtoženca podaljšan s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 20. 1. 2014 in sicer do nastopa kazni, Okrožno sodišče v Mariboru pa je „nato s sklepom II K 51603/2013 z dne 26. 2. 2014 obtoženega A. B. namestilo na prestajanje kazni v Zavod za prestajanje kazni v Mariboru“. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep Višjega sodišča v Mariboru razveljavi.

B.1.

3. Vrhovno sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da: - je bil zoper obtoženca zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) s sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 27. 10. 2013 v zvezi s sklepom senata istega sodišča z dne 28.l 10. 2013 odrejen pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP; - je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 29. 1. 2014 obtoženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ter mu je bila izrečena kazen eno leto in tri mesece zapora, v katero mu je bil vštet pripor od 25. 10. 2013 dalje; s sodbo mu je bila odvzeta zasežena droga ter premoženjska korist 18.390 EUR; na podlagi določbe prvega odstavka 361. člena ZKP pa je bil pripor zoper obdolženca iz istega pripornega razloga, kot je bil odrejen, podaljšan po izreku sodbe; - je Okrožno sodišče v Mariboru na podlagi sedmega odstavka 361. člena ZKP s sklepom z dne 26. 2. 2014 ugodilo obtoženčevi zahtevi za predčasen nastop kazni po navedeni sodbi v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor; - je Višje sodišče v Mariboru s sodbo z dne 21. 5. 2014 ugodilo pritožbi obtoženčeve zagovornice, in sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o odvzemu premoženjske koristi spremenilo tako, da se obtožencu znesek 18.390 EUR ne vzame.

B.2.

4. Po določbi tretjega odstavka 394. člena ZKP-L, če je obtoženec v priporu, preizkusi sodišče druge stopnje, ali so še dani razlogi za pripor, in s sklepom ugotovi, da so razlogi za pripor še podani, ali pa pripor odpravi. Glede na tako zakonsko določbo sodišče druge stopnje presoja le, ali so razlogi, iz katerih je bil zoper obtoženca pripor odrejen še podani oziroma ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora. Višje sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je razlog za pripor iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP (torej iz istega razloga, kot je bil zoper obtoženca pripor odrejen in tekom postopka podaljševan), še podan in zaključilo, da je pripor neogibno potreben omejevalen ukrep, ki ga glede na vse okoliščine konkretnega primera ni mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom.

5. Vrhovno sodišče soglaša s presojo sodišča v izpodbijanem sklepu, da so zaradi ponovitvene nevarnosti razlogi za pripor iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP še vedno podani, ter ugotavlja, da zagovornica pravilnosti zaključka sodišča o še vedno podanem pripornem razlogu v pritožbi niti ne izpodbija. Glede na določbo prvega odstavka 129. člena ZKP je zmotno pritožbeno stališče zagovornice, da je sodba postala pravnomočna z odločitvijo sodišča druge stopnje dne 21. 5. 2014, saj sodišče druge stopnje (Višje sodišče v Mariboru) svoje odločitve o pritožbi obtoženčeve zagovornice zoper sodbo sodišča prve stopnje po opravljeni seji senata ni razglasilo. Obtoženec, zoper katerega je bil ob izreku sodbe sodišča prve stopnje (sodba Okrožnega sodišča v Mariboru) pripor podaljšan po določbi prvega odstavka 361. člena ZKP, je na lastno zahtevo nastopil kazen pred pravnomočnostjo sodbe (sedmi odstavek 361. člena ZKP). Z nastopom kazni pred pravnomočnostjo sodbe je bil obtoženec sicer glede pravic in dolžnosti izenačen z obsojenci, vendar je še vedno obtoženec s statusom pripornika, in ne obsojenec. Zato je Višje sodišče v Mariboru z izpodbijanim sklepom pravilno na podlagi tretjega odstavka 394. člena ZKP preizkušalo tudi, ali so še podani razlogi za pripor in z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je priporni razlog iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP zoper obtoženca še vedno podan. Zato pravilnosti zaključka sodišča v izpodbijanem sklepu o še vedno podanem pripornem razlogu, na strani obtoženca, navedbe zagovornice v pritožbi ne morejo omajati.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo obtoženčeve zagovornice zoper izpodbijani sklep zavrnilo (402. člen ZKP).