Jedro

V konkretnem primeru gre za vprašanje, ali pridobljeno premoženje (posledica katerega je vračilo BPP) spada v stečajno maso ali ne, zaradi česar je poslovna sposobnost tožnika omejena. To pomeni, da lahko procesna dejanja opravlja le po stečajnem upravitelju kot zakonitem zastopniku oz. po pooblaščencu, ki ima za vložitev tožbe odobritev stečajnega upravitelja.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožnik je 28. 11. 2024 po odvetnici A. A. vložil tožbo zoper v uvodu navedeno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero mu je bilo naloženo vračilo sredstev, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v znesku 2.255,52 EUR. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik od 23. 8. 2023 v postopku osebnega stečaja.

2.Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Pri razpolaganju s tem premoženjem postane stečajni upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP).

3.V skladu z določbami 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi z določbo prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena ZPP oziroma v tretjem odstavku 87. člena ZPP.

4.V skladu z določbami drugega in tretjega odstavka 81. člena ZPP v povezavi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 pa sodišče zahteva, kadar ugotovi, da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja, če je to potrebno, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, oziroma zahteva od zakonitega zastopnika, naj si priskrbi posebno dovoljenje, ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana. Sodišče lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti.

5.V obravnavani zadevi je bilo tožniku z izpodbijano odločbo naloženo vračilo sredstev izplačanih iz naslova BPP v višini 2.255,52 EUR. Iz stališča Vrhovnega sodišča v sklepu I Up 240/2021 z dne 2. 3. 2022 izhaja, da je odločitev o tem, ali se tožnik v upravnem sporu lahko zastopa sam, odvisna od tega, ali premoženje, ki je predmet spora, v zvezi s katerim je zaprosil za BPP, spada v stečajno maso. V konkretnem primeru gre po mnenju sodišča ravno za vprašanje, ali pridobljeno premoženje (posledica katerega je vračilo BPP) spada v stečajno maso ali ne, zaradi česar je poslovna sposobnost tožnika omejena. To pomeni, da lahko procesna dejanja opravlja le po stečajnem upravitelju kot zakonitem zastopniku oz. po pooblaščencu, ki ima za vložitev tožbe odobritev stečajnega upravitelja.

6.Glede na predstavljeno je sodišče stečajnega upravitelja B. B., ki je pri razpolaganju s premoženjem tožnika, ki spada v stečajno maso, njen zakoniti zastopnik, v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka 81. člena ZPP v povezavi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 s sklepom I U 2107/2024-4 z dne 17. 2. 2025 pozvalo, da v roku 8 dni izjavi, ali se z vloženo tožbo tožnika z dne 28. 11. 2024 strinja oziroma ali jo odobri. Pri tega ga je opozorilo, da če v postavljenem roku tožbe ne bo odobril, jo bo sodišče zavrglo po petem odstavku 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

7.Stečajni upravitelj je v dopisu z dne 26. 2. 2025 sodišču odgovoril, da tožbe ne odobrava oz. da se ne strinja z vloženo tožbo. Sodišče je zato tožbo zavrglo po petem odstavku 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

8.Ker je sodišče tožbo zavrglo, trpi skladno z četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka.