U-I-391/20-4, Up-1005/20-5

U-I-392/20-4, Up-1006/20-5

26. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobud in ustavnih pritožb Andreje Vesenjak in Andreja Vesenjaka, oba Laško, ki ju oba zastopa Odvetniška družba Gregorin-Štifter in Gregorin, o. p., d. o. o., Celje, na seji 26. septembra 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba Andreje Vesenjak zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 225/2020 z dne 1. 7. 2020 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 918/2019 z dne 31. 3. 2020 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba Andreje Vesenjaka zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 249/2020 z dne 8. 7. 2020 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 916/2019 z dne 31. 3. 2020 se ne sprejme.

3.Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 244. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in 178/21 – popr.) se zavržeta.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je v ponovljenih postopkih osebnega stečaja prekinilo postopka, ki se vodita zoper pritožnika do pravnomočne odločitve v pravdi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju (opr. št. I Pg 1413/2013). Presodilo je, da sta prekinitvi smotrni iz razloga ekonomičnosti, da se ne bi izvedba dokazov podvajala, hkrati pa ne bo pretirano poseženo v pravico dolžnika do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Višje sodišče je pritožbo v obeh primerih zavrnilo in potrdilo prvostopenjski odločitvi. Pojasnilo je, da je po sodni praksi prekinitev stečajnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja obstoja terjatve predlagateljev v določenih okoliščinah vendarle dopustna. Strinjalo se je s sodiščem prve stopnje, da stečajno sodišče ne bi moglo bistveno hitreje kot pravdno sodišče odločiti o obstoju iste terjatve. Zato je ne glede na načelo hitrosti stečajnega postopka, upoštevajoč zapletenost zadeve in daljnosežne posledice stečajnega postopka za dolžnika, prekinitev primerna.

2.Pritožnika zatrjujeta kršitev 2., 14., 19., 23., 33. in 74. člena Ustave. Menita, da jima je zaradi prekinitve postopka poseženo v pravico do sodnega varstva, zlasti do sojenja v razumnem roku. Odločitev o začetku postopka osebnega stečaja bi morala biti hitra in temeljiti na presoji predloga za začetek postopka. Nedopustno naj bi bilo prelaganje odločitve v nedogled in nerazumno dolgo. Na vse to naj bi pritožnika opozorila v pritožbi, Višje sodišče pa naj bi te navedbe opredelilo kot brezpredmetne, kar pomeni, da odločitev ni bila obrazložena. Pritožnika naj bi bila tudi neenako obravnavana glede na dolžnike, ki so v predhodnem stečajnem postopku in nimajo omejene poslovne sposobnosti; sama sta namreč prav tako v predhodnem stečajnem postopku, pa sta zaradi drugega odstavka 244. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v zvezi s 386. členom ZFPPIPP omejena v svoji poslovni sposobnosti. Ne strinjata se niti s stališčem, da se lahko vodi stečajni postopek tudi, če ima stečajni dolžnik le enega samega upnika, saj lahko ta doseže poplačilo v izvršbi.

3.Pritožnika vlagata tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP, ki naj bi bil neskladen z 2. členom Ustave, ker ne prestane testa sorazmernosti. Prekomerno naj bi namreč posegal v pravice in svoboščine morebitnih bodočih stečajnih dolžnikov.

4.Ustavno sodišče ustavnih pritožb ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. in 2. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijani drugi odstavek 244. člena ZFPPIPP ne učinkuje neposredno. To izhaja že iz same določbe, ki izrecno govori o ponovni izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnika sta svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljevala z vloženo ustavno pritožbo. Po ustaljeni ustavnosodni presoji ima pobudnik pravni interes za vložitev pobude za presojo ustavnosti tistih zakonskih določb, na katerih temelji z ustavno pritožbo izpodbijana sodna odločba.[1] Vendar izpodbijane sodne odločbe niso bile izdane na podlagi drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP. Zato morebitna ugoditev pobudama ne bi mogla privesti do izboljšanja pravnega položaja pobudnikov. Ker pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP, je Ustavno sodišče njuni pobudi zavrglo (3. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-208/15, Up-982/15 z dne 30. 1. 2017.