Jedro

V skladu z drugim odstavkom 358. člena ZKP sodišeč druge stopnje o vseh pritožbah zoper isto sodbo odloči z eno odločbo. Če sodiše druge stopnje iz kakršnegakoli razloga ni odloalo z eno odločbo o vseh pritožbah zoper isto sodbo, ne more naknadno odločiti o pritožbi, o kateri ni odločilo, saj ne more izdati dopolnilne sodbe, niti ne more spremeniti pravnomočne sodbe. Takšno opustitev je mogoče odpraviti le z zahtevo za varstvo zakonitosti.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II. izreka razveljavi, v preostalem delu pa se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Celju pod točko I izreka zavrglo kot prepozno pritožbo pravne osebe C. d.o.o. zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju X K 11622/2014 z dne 11. 5. 2021. Z istim sklepom je kot nedovoljeno zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti pravne osebe C. d.o.o. zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju X K 11622/2014 z dne 11. 5. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju II Kp 11622/2014 z dne 9. 9. 2022 (točka II. izreka).

2. Zoper sklep se je pritožila pravna oseba C. d.o.o. po pooblaščencu. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka, v delu, ki se nanaša na zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti pa tudi kršitve določb Ustave Republike Slovenije in Evropske konvencije za človekove pravice. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Na podlagi pregleda kazenskega spisa Okrožnega sodišča v Celju X K 11622/20214 (spis je pritožbeno sodišče pred odločanje pridobilo pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, kjer se sicer nahaja zaradi odločanja o zahtevah za varstvo zakonitosti, vloženih s strani obeh obsojenih), je pritožbeno sodišče ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva: - Sodišče prve stopnje je sodbo X K 11622/2014 z dne 11. 5. 2021, kot tudi sodbo Višjega sodišča v Celju II Kp 11622/2014 z dne 9. 9. 2022 vročalo obema obtožencema, njunima zagovornikoma ter Specializiranemu državnemu tožilstvu. Pravni osebi C. d.o.o. sodba ni bila vročena na naslov njenega sedeža. V sodbi je bilo odločeno, da je navedena pravna oseba dolžna plačati znesek 347.883,00 EUR, kar ustreza premoženjski koristi, pridobljeni zaradi kaznivega dejanja.

- Dne 2. 2. 2023 je sodišče prve stopnje prejemnici premoženjske koristi pravni osebi C. d.o.o. poslalo poziv na plačilo zneska premoženjske koristi, ki ji je bila naložena s pravnomočno sodbo tega sodišča številka X K 11622/2014 z dne 11. 5. 2021. Navedeni poziv je sodišče prve stopnje pravni osebi poslalo na sedež le-te, to je na naslov ..., pravna oseba pa je navedeni poziv prejela 1. 3. 2023, kot je to razvidno iz povratnice v spisu.

- Ko je pravna oseba C. d.o.o. prejela poziv na plačilo zneska premoženjske koristi, je za zastopanje pooblastila Odvetniško družbo B. Pooblaščenec je na sodišče dne 15. 3. 2023 naslovil zahtevo za vročitev sodbe. V tej zahtevi je navedel, da družba C. d.o.o. kot zatrjevani prejemnik premoženjske koristi ni bila seznanjena s postopkom, vodenim pred Okrožnim sodiščem v Celju pod številko X K 11622/2014 in v njem ni sodelovala. Sodišče družbe C. d.o.o. namreč ni vabilo na zaslišanja, niti v predhodnem postopku niti na glavni obravnavi. Prav tako ni prejela prepisa izreka sodbe niti overjenega prepisa sodbe. Glede na to, da mora biti zatrjevani prejemnik premoženjske koristi v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku obveščen o postopku, da ima pravico sodelovati v postopku, zoper obsodilno sodbo, v okviru katere je odločeno o odvzemu premoženjske koristi pa ima pravico vložiti pritožbo in sodbo izpodbijati v celoti, je zaradi zagotovitve pravice do pravnega sredstva zahteval, da sodišče družbi C. d.o.o. vroči overjen prepis sodbe X K 11622/2014 z dne 11. 5. 2021 s poukom o pravici do pritožbe.

- Dne 17. 4. 2023 je pravna oseba C. d.o.o. po svojem pooblaščencu vložila pritožbo zoper zgoraj citirano sodbo sodišča prve stopnje, dne 18. 4. 2023 pa zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbi Višjega sodišča v Celju II Kp 11622/2014 z dne 9. 9. 2022 in Okrožnega sodišča v Celju X K 11622/2014 z dne 11. 5. 2021. - Iz spisa je nadalje še razvidno, da je bila pooblaščencu pravne osebe C. d.o.o. dne 22. 3. 2023 poslana sodba Okrožnega sodišča v Celju X K 11622/2014 z dne 11. 5. 2021 s klavzulo pravnomočnosti, na podlagi odredbe in z dopisom predsednice Okrožnega sodišča v Celju (l. št. 2910).

5. Sodišče prve stopnje je v točkah od 5 do 9 izpodbijanega sklepa navedlo razloge, na podlagi katerih je zaključilo, da je pritožba, ki jo je vložila pravna oseba C. d.o.o. po pooblaščencu prepozna, zaradi česar jo je s sklepom zavrglo. Zapisalo je, da v predmetnem kazenskem postopku A. A. ni imel le statusa obtoženca, temveč je nastopal tudi zakoniti zastopnik družbe C. d.o.o., prejemnice premoženjske koristi iz kaznivega dejanja. Zaradi ugotavljanja premoženjske koristi je sodišče vodilo obsežen dokazni postopek, v okviru katerega je bilo A. A. omogočeno podajanje izjav, predlaganje dokazov in postavljanje vprašanj vsem zaslišanim. Kot zakoniti zastopnik navedene pravne osebe se je do ukrepa odvzema premoženjske koristi družbi C. d.o.o. posebej, ne le ustno, temveč tudi pisno opredelil z vlogo družbe C. d.o.o. z dne 19. 6. 2018, naslovljeno kot zadeva ″opr. št. X K 11622/2014 - izjasnitev o predlogu tožilstva za odvzem premoženjske koristi družbi C. d.o.o.‶, ki jo je družba podala prav tako po svojem zakonitem zastopniku A. A., kateri je vlogo tudi podpisal. 6. Srž pritožbenih navedb, ki se nanašajo na zavrženje pritožbe pravne osebe C. d.o.o. po pooblaščencu v delu izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je zavrglo pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju X K 11622/2014 z dne 11. 5. 2021, je, da sodba sodišča prve stopnje ni bila vročena pravni osebi C. d.o.o. kot prejemnici premoženjske koristi. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno zapisalo, da se pravnim osebam v skladu s 126. členom ZKP sodna pisanja vročajo ob uporabi pravil 133. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Opozorilo je, da se skladno s šestim odstavkom 139. člena ZPP na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati,če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Pritožnik v pritožbi izpostavlja, da 133. člena ZPP jasno določa, da se sodna pošiljka pravnim osebam vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Izročitev sodnega pisanja zakonitemu zastopniku pravne osebe šteje za veljavno vročitev pravni osebi (ob izpolnjevanju pogojev). Pisanje se vroča pravni osebi tako, da se pisanje izroči med drugim tudi njenemu zakonitemu zastopniku. Pooblaščenec v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da je subjekt vročanja vselej naslovnik, v obravnavanem primeru torej pravna oseba, medtem ko so fizične osebe, katerim je dopustno izročiti sodno pisanje, lahko različne. Tako, po mnenju pritožnika, ni dvoma, komu je potrebno vročiti sodno pisanje v primeru, ko pride v poštev odvzem premoženjske koristi. Zakon o kazenskem postopku v šestem odstavku 363. člena izrecno določa, da se overjen prepis sodbe s poukom o pravici do pritožbe vroči med drugim tudi pravni osebi, kateri je izrečen odvzem premoženjske koristi. V petem odstavku 367. člena ZKP pa je izrecno določeno, da se zoper sodbo lahko pritoži tudi oseba, kateri je bila odvzeta premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem (75., 77.a in 77.b člen kazenskega zakonika), in pravna oseba kateri je bil izrečen odvzem premoženjske koristi (77. člen kazenskega zakonika). Prejemnik premoženjske koristi je oseba, katere materialnopravni položaj se je spremenil s prejemom premoženjske koristi in v pravni položaj, katerega je treba poseči s sodno odločbo (po ustrezno izvedenem postopku), če naj se protipravno stanje odpravi. Naslovnik je torej materialnopravni zavezanec, kot utemeljeno opozarja pooblaščenec v pritožbi.

7. Vse povzete navedbe pooblaščenca so sicer pravilne, vendar ni mogoče spregledati, da je Višje sodišče v Celju s sodbo II Kp 11622/2014 z dne 9.9.2022 zavrnilo pritožbi obeh obsojenih po njunih zagovornikih in je tako sodba X K 11622/2014 z dne 11.5.2021 postala pravnomočna. V skladu s drugim odstavkom 388. člena ZKP sodišče druge stopnje o vseh pritožbah zoper isto sodbo odloči z eno odločbo. Če sodišče druge stopnje iz kakršnegakoli razloga ni odločilo z eno odločbo o vseh pritožbah zoper isto sodbo, ne more naknadno odločiti še o pritožbi, o kateri ni odločilo, saj ne more izdati dopolnilne sodbe, niti ne more spremeniti pravnomočne sodbe ( sodba VS RS I Ips 34090/2010-163 ) . Takšno opustitev je mogoče odpraviti le z zahtevo za varstvo zakonitosti, zato je razprava o pravočasnosti pritožbe pravne osebe C. d.o.o. zoper sodbo irelevantna.

8. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo v delu, ki se nanaša na točko 1 izpodbijanega sklepa, zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Pritožba pooblaščenca pravne osebe C. d.o.o. se nanaša tudi na sklep sodišča prve stopnje v delu, s katerim je bila zahteva za varstvo zakonitosti zavržena kot nedovoljena. Ni mogoče odreči pravilnosti ugotovitvi sodišča prve stopnje, da smejo v skladu s prvim odstavkom 421. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti le vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik, ne pa tudi prejemnik premoženjske koristi. Po drugi strani pa tudi ni moč brezpogojno zavrniti obširne pritožbene polemike pooblaščenca pravne osebe C. d.o.o. in s tem onemogočiti Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije odločitev ali bo zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženo s strani prejemnice premoženjske koristi, vzelo v obravnavo , ker bi glede na predstavljene argumente pooblaščenca utegnilo zavzeti stališče, da je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 420. člena ZKP).

10. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi v delu, ko izpodbija sklep prvostopnega sodišča glede zavrženja zahteve za varstvo zakonitosti kot nedovoljene in v tem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo tako moralo zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženo s strani pritožnika predložiti Vrhovnemu sodišču RS v pristojno odločanje.