12. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., o.p., d.n.o., Z., na seji senata dne 23. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 302/2003 z dne 27. 5. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Trbovljah, s katerim je to sodišče zavrnilo pritožnikov predlog za obnovo

denacionalizacijskega postopka, ki je bil končan s sklepom Okrajnega sodišča v Trbovljah št. DN 18/96 z dne 12. 5. 1999.

Predlog za obnovo postopka je sodišče zavrnilo, ker pritožnik ni izkazal, da dokazov, ki so lahko obnovitveni razlog po 9. točke 421. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - v nadaljevanju ZPP/77), ni mogel brez svoje krivde uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 422. člena ZPP/77).

Pritožnik izpodbijanemu sklepu Vrhovnega sodišča očita kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave ter predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča razveljavi. Ustavno pritožbo utemeljuje z navajanjem, da je sodišče prve stopnje v denacionalizacijskem postopku po 5. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. - ZDen) obravnavalo šest denacionalizacijskih zahtev različnih upravičencev in da je v petih primerih zahtevkom za denacionalizacijo ugodilo, njegovo pa je zavrnilo, kljub temu, da naj bi vsi zahtevki izvirali iz istega dejanskega stanja glede pritiskov na prodajalce, kot so ga izpovedale priče v drugih petih postopkih. Meni, da bi sodišče moralo po uradni dolžnosti zaslišati tiste priče, na podlagi katerih je ugodilo zahtevku drugih petih vlagateljev.

Zato naj bi bilo sklicevanje sodišča na pritožnikovo neaktivnost brezpredmetno. "Sodišče, vključno z Vrhovnim sodiščem", naj bi ga tako brez pravne podlage obravnavalo drugače kot druge vlagatelje. S tem naj bi kršilo pritožnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ker naj bi sodišče ignoriralo dejstva in dokaze, ki so mu bila znana, naj bi posledično kršilo tudi pritožnikovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

B.

Pritožnik izpodbija sklep, ki je bil izdan v postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka, ustavno pritožbo pa utemeljuje z očitki o kršitvah človekovih pravic, ki se nanašajo na odločitev, s katero je bil končan postopek, katerega obnovo je predlagal.

Ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča pa ni mogoče utemeljiti z očitkoma, da sodišče v postopku odločanja o predlogu za denacionalizacijo ni upoštevalo dejstev in dokazov, ki bi jih po mnenju pritožnika moralo upoštevati, in da je zato o predlogu za denacionalizacijo neupravičeno odločilo drugače kot v drugih petih primerih. Izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča se namreč ne nanaša na presojo utemeljenosti predloga za denacionalizacijo, temveč na presojo utemeljenosti predloga za obnovo denacionalizacijskega postopka. Zgolj dejstvo, da pritožnik s predlogom za obnovo postopka ni uspel, pa samo po sebi ne zadošča za sklep o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

Ker z izpodbijanim sklepom očitno nista bili kršeni človekovi pravici, kot ju zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger