Jedro

Sodišče prve stopnje je nepravilno izračunalo višino pavšalnega zneska materialnih stroškov, ker ni upoštevalo, da se v skladu z določilom tretjega odstavka 11. člena OT odvetniku lahko prizna materialne stroške v pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1.000 točk.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožeča stranka v roku 15 dni od prejema tega sklepa dolžna toženi stranki plačati 1.670,79 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

II. Tožena stranka je v roku 15 dni od prejema tega sklepa dolžna tožeči stranki plačati 301,99 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 2.799,90 EUR s pripadki.

2. Proti izpodbijanemu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Sodišču prve stopnje je očitala, da je pri izračunu višine odvetniških stroškov zmotno upoštevalo, da je vrednost ene točke 1,00 EUR ter da je zmotno uporabilo materialno pravo pri izračunu pavšalnega zneska materialnih stroškov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ji naloži plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 1.670,79 EUR. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. S predlogom tožeče stranke se je strinjala. Predlagala je, da pritožbeno sodišče naloži plačilo njenih pritožbenih stroškov tožeči stranki, ker je napako pri izračunu pravdnih stroškov storilo sodišče in gre za naključje, ki se je primerilo tožeči stranki.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sodbo I Pg 274/2020 z dne 7. 3. 2022 zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Ker je o zahtevku tožeče stranke odločilo izven naroka, je naknadno, na predlog tožene stranke, z izpodbijanim sklepom odločilo o njenih pravdnih stroških (488. in 489. člena ZPP).

6. Držijo pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje nepravilno izračunalo višino pavšalnega zneska materialnih stroškov, ker ni upoštevalo, da se v skladu z določilom tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (OT) odvetniku lahko prizna materialne stroške v pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1.000 točk. Ob pravilnem upoštevanju navedenega določila in pritožbeno neizpodbijane vrednosti ostalih odvetniških storitev (2.250 točk),1 znaša pavšalni znesek materialnih stroškov v tem primeru 32,5 točk (2 odstotka od 1.000 točk plus 1 odstotek od 1.250 točk).

7. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških pravdnega postopka zmotno upoštevalo tudi, da je vrednost ene točke 1,00 EUR. V skladu z določilom prvega odstavka 13. člena OT je vrednost ene točke 0,60 EUR. Ker vrednost odvetniških storitev v tem primeru znaša 2.282,5 točk (2.250 točk plus 32,5 točk), povečana za 22 odstotni DDV pa 2.786,65 točk, znašajo potrebni pravdni stroški tožene stranke preračunano v EUR, ob vrednosti točke 0,60 EUR, 1.670,79 EUR.

8. Glede na navedeno so pritožbeni očitki utemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP in 366. členom ZPP sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožeči stranki naložilo plačilo 1.670,79 EUR pravdnih stroškov tožene stranke, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa. Tožeča stranka mora svojo obveznosti izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom Obligacijskega zakonika - OZ in 313. členom ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji mora tožena stranka povrniti njene pritožbene stroške. Zmotno je stališče tožene stranke, da bi bilo v tem primeru glede odločitve o pritožbenih stroških treba uporabiti določilo prvega odstavka 156. člena ZPP, ki določa, da je stranka dolžna ne glede na izid pravde povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. V danem primeru je sodišče prve stopnje pri odmeri odvetniških stroškov zmotno uporabilo materialno pravo. Zato ni mogoče zaključiti, da so pritožbeni stroški, stroški, ki jih je po svoji krivdi povzročila tožeča stranka, in niti, da gre za stroške, ki so se po naključju primerili tožeči stranki.

10. Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške tožeče stranke odmerilo v skladu z določili OT in Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 1.129,11 EUR ter vrednost točke 0,60 EUR. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo 300 točk za pritožbo ter 6 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 373,32 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 223,99 EUR. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo še sodno takso za pritožbo zoper odločbo o stroških postopka po tarifni številki 3009 ZST-1 v višini 78,00 EUR. Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 301,99 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

1 Pri določitvi skupne vrednosti odvetniških storitev je pritožbeno sodišče sledilo odločitvi sodišča prve stopnje o potrebnih pravdnih stroških. Sodišče prve stopnje je toženi stranki priznalo: 1.100 točk za odgovor na tožbo, 1.100 točk za prvo pripravljalno vlogo in 50 točk za drugo vlogo z dne 15. 3. 2022, torej skupaj 2.250 točk.