Jedro

Ker o imenovanju in odpoklicu poslovodij odločajo družbeniki (505. člen ZGD-1) in v posledici tega sodišče v tem postopku nadomešča voljo družbenikov, ni dvoma, da je treba po oceni pritožbenega sodišča pravico do sodelovanja v postopku priznati tudi lastnikom poslovnih deležev v družbeniku (drugi nasprotni udeleženki), ki je pravna oseba.

Je pa utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je o predlogu odločilo brez izvedbe kontradiktornega postopka, kršilo pritožničino pravico do sodelovanja v postopku. V tem kontekstu se druga nasprotna udeleženka utemeljeno sklicuje na drugi odstavek 22. člena ZNP-1, v skladu s katerim mora sodišče, če izve za osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, le - te obvestiti o postopku, da lahko prijavijo svojo udeležbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom predlogu predlagatelja, A. A., ugodilo in ga imenovalo za poslovodjo ter zakonitega zastopnika družbe R. d.o.o. (prvega nasprotnega udeleženca), in sicer do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru II D 118/2021. 2. B. B. je po seznanitvi z izpodbijanim sklepom priglasila udeležbo v postopku in zoper sprejeto odločitev vložila pritožbo iz razloga bistvene kršitve določb postopka.

Uvodoma zatrjuje, da ima pravni interes, da se udeležuje postopka. Ima premoženjski interes, da družba R. d.o.o. nemoteno posluje še naprej, saj je dedinja po pok. C. C., posredno pa je udeležena v kapitalu navedene družbe (poleg pok. C. C. je družbenica družbe T. GmbH v obsegu 10%, ta družba pa je edini družbenik družbe R. d.o.o.).

Sodišče prve stopnje je storilo procesno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj ni upoštevalo določbe 5. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Predlog za sodno imenovanje poslovodje je prispel na sodišče 4. 6. 2021, takrat pa je družba R. d.o.o. imela zakonitega zastopnika (postavljen je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru Ng 14/2020 z dne 16. 12. 2020 - pravilno: 15. 12. 2020). Sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo in družbi predloga ni vročilo v izjavo, s tem storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

V škodo pritožnice je bila kršena tudi določba 22. v zvezi s 5. členom ZNP-1, saj bi jo moralo sodišče prve stopnje o postopku obvestiti, da bi lahko v njem sodelovala. Pritožnica je tudi sama vložila predlog za postavitev poslovodje, in sicer 4. 6. 2021, zadeva Ng 16/2021, to pa pomeni, da je bilo sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa seznanjeno s tem, da bi njen pravni interes lahko bil prizadet. Sicer pa iz predloga v tej zadevi izhaja, da je pritožnica mati predlagatelja, A. A. oziroma žena pok. C. C. Ker sodišče prve stopnje vsega tega ni upoštevalo, je storilo procesno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje bi moralo (glede na to, da sta bila vložena dva predloga) odločiti o tem, kdo od predlaganih oseb bi bil ustreznejši, da se ga imenuje za začasnega poslovodjo družbe R. d.o.o., pri čemer tako pravni interes pritožnice, kot tudi pravni interes predlagatelja temeljita na domnevi zakonitega dedovanja. V nadaljevanju pritožnica navaja razloge, zaradi katerih meni, da predlagatelj (zaradi konflikta interesov) ni primeren, da se ga imenuje za poslovodjo.

Pritožnica predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene ugovore in predlaga potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi z drugim odstavkom 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

6. V obravnavani zadevi se predlagatelj, ki je dedič po pok. C. C., zavzema, da ga sodišče skladno z drugim odstavkom 50. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) imenuje za poslovodjo prvega nasprotnega udeleženca. Zaradi smrti direktorja prvega nasprotnega udeleženca je sodišče prve stopnje takšno odločbo že izdalo (sklep Ng 14/2020 z dne 15. 12. 2020), a je tako imenovani poslovodji, B. B., s 15. 6. 2021 poteklo 6-mesečno obdobje vodenja družbe. Predlagatelj se zavzema za njegovo imenovanje, saj ima premoženjski interes, da družba nemoteno posluje dalje.

7. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje primarno ugotovilo, da je predlagatelj izkazal pravni interes za vložitev predloga (da temu ni tako, pritožba ne zatrjuje), kot tudi dejstvo, da družba s 15. 6. 2021 nima (več) zakonitega zastopnika, zaradi česar je njegovemu predlogu ugodilo in ga začasno imenovalo za poslovodjo prvega nasprotnega udeleženca.

8. Sodišče druge stopnje v kontekstu reševanja pritožbe uvodoma pojasnjuje, da je pritožnici treba priznati pravico do udeležbe v postopku in v posledici tega pravico do vložitve obravnavane pritožbe. V skladu s prvim odstavkom 21 člena ZNP-1 je udeleženec nepravdnega postopka tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Da utegne biti pravni interes pritožnice s sodno odločbo prizadet, ni nobenega dvoma, saj je pritožnica žena pok. C. C. in s tem zakonita dedinja njegovega premoženja, kar ji tudi predlagatelj ne oporeka. V zapuščino po pokojnem sodi tudi poslovni delež v družbi T. GmbH (priloga A3 spisa), ki je edini družbenik prvega nasprotnega udeleženca, v kapitalu te družbe pa je posredno udeležena tudi pritožnica (poleg pok. C. C. je družbenica družbe T. GmbH, in sicer v obsegu 10%). Ker o imenovanju in odpoklicu poslovodij odločajo družbeniki (505. člen ZGD-1) in v posledici tega sodišče v tem postopku nadomešča voljo družbenikov, ni dvoma, da je treba po oceni pritožbenega sodišča pravico do sodelovanja v postopku priznati tudi lastnikom poslovnih deležev v družbeniku (drugi nasprotni udeleženki), ki je pravna oseba.

9. Druga nasprotna udeleženka v pritožbi uspešno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje v fazi izdaje odločbe kršilo pravila postopka. Ni upoštevalo določb 5. in 22. člena ZNP-1, predvsem pa ji je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, s tem pa storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Najprej je treba pritrditi pritožbi, da drži, da je imel prvi nasprotni udeleženec v trenutku vložitve predloga (4. 6. 2021) še poslovodjo, B. B. (imenovana je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru Ng 14/2020 z dne 15. 12. 2020 za obdobje 6 mesecev, torej do 15. 6. 2021), tako da bi mu sodišče prve stopnje predlog v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZNP-1 lahko oziroma moralo vročiti. Drži pa tudi, da družba v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa, kot tudi v trenutku reševanja pritožbe, zakonitega zastopnika nima več (namen tega postopka je prav ta, da se ga ponovno imenuje), tako da bi bila razveljavitev izpodbijanega sklepa (zaradi neuporabe prvega odstavka 5. člena ZNP-1) sama sebi namen.

11. Je pa utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je o predlogu odločilo brez izvedbe kontradiktornega postopka, kršilo pritožničino pravico do sodelovanja v postopku. V tem kontekstu se druga nasprotna udeleženka utemeljeno sklicuje na drugi odstavek 22. člena ZNP-1, v skladu s katerim mora sodišče, če izve za osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, le - te obvestiti o postopku, da lahko prijavijo svojo udeležbo.

12. In za to osebo (sedanjo drugo nasprotno udeleženko) je sodišče prve stopnje vedelo. Vedelo je, saj to izhaja že iz vsebine predloga, da je slednja žena pok. C. C. in njegova zakonita dedinja ter mati predlagatelja, vedelo pa je tudi, da je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru Ng 14/2020 z dne 15. 12. 2020 v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZGD-1 (za obdobje 6 mesecev) imenovana za poslovodjo prvega nasprotnega udeleženca. Védenje o tem pa brez dvoma zadošča za presojo, da utegne biti z izdajo odločbe njen pravni interes prizadet in da jo je zaradi morebitne prijave udeležbe treba obvestiti o postopku.

13. Ker sodišče prve stopnje vsega tega ni upoštevalo, je storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero se pritožnica v tem kontekstu smiselno sklicuje in ki je terjala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

14. Sodišče prve stopnje naj v novem postopku upošteva dejstvo, na katerega se sklicuje pritožnica, da je tudi ona vložila predlog za imenovanje poslovodje po drugem odstavku 50. člena ZGD-1, ne sicer 4. 6. 221, kot zatrjuje, ampak 9. 6. 2021. Iz navedenega izhaja, da sta predlog za ureditev istega pravnega razmerja v nepravdnem postopku vložila dva predlagatelja. Sodišče druge stopnje v zvezi s tem le dodaja, da se lahko prvostopenjsko sodišče nevarnosti dvojnega (vzporednega) odločanja o več predlogih izogne z združitvijo (in ne nujno zavrženjem kasnejšega) več predlogov v enoten postopek, a je to seveda v njegovi procesni dispoziciji.

15. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).