Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali nepreverjanje skladnosti izročenih nepremičnin s podatki v zemljiškem katastru, izniči kupčevo dobro vero?“

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali nepreverjanje skladnosti izročenih nepremičnin s podatki v zemljiškem katastru, izniči kupčevo dobro vero?“

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala od sodišča, naj ugotovi, da je na podlagi priposestvovanja pridobila lastninsko pravico na parc. št. 2498/9 k.o. ... Tožnica je navedla, da ji je bila leta 1998, ko je od B. in R. V. kupila parc. št. 62/3 in 2497/3, kot kupljena izročena v posest tudi parc. št. 2498/9 k.o. ... Meni, da je bila zato v opravičljivi zmoti, da je tudi sporna nepremičnina njena, da je zato imela nepremično v zakoniti dobroverni posesti in so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje. Sodišče prve stopnje je njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da tožnica ni mogla biti dobroverna, ker je iz katastrskega načrta iz leta 1998 razvidna lega zemljišč in to, da se v sklopu zemljišča, ki je bil izročen tožnici v posest, nahaja še tretja parcela 2497/3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Zoper takšno odločitev tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. V predlogu izpostavlja več vprašanj: ali je možno protiknjižno priposestvovanje, ali sklicevanje toženca na zemljiškoknjižno stanje in katastrske podatke zadošča, da mora tožnik, ki se sklicuje na priposestvovanje, kljub temu, da se dobra vera domneva, dokazovati dobrovernost, ali poznavanje katastrskih podatkov lahko predstavlja odločilno okoliščino pri presoji dobrovernosti in ali je sodišče pravilno odločilo, da priposestvovalna doba še ni pretekla. Pri tem se sklicuje na vrsto odločb Vrhovnega sodišča, za katere meni, da izkazujejo drugačno sodno prakso glede navedenih vprašanj.

3. Predlog je delno utemeljen.

4. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je od odločitve v tem primeru mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, zato je predlogu ugodilo tako, da je revizijo dopustilo glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367. c člena Zakona o pravdnem postopku).