Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Druga toženka se je s Pogodbo o poravnavi, pristopu k dolgu in poroštvu poleg jamčevanja za izpolnitev obveznosti L., d.o.o., iz te pogodbe, zavezala jamčiti kot porok tudi za izpolnitev obveznosti glavne dolžnice. Tega, da bi se ob sklenjeni Pogodbi glavna dolžnica in tožeča stranka dogovorili, da bo glavna dolžnica dolg poravnala z izvedbo storitev, druga toženka ni trdila. Ker je imela glavna dolžnica do tožeče stranke denarno obveznost, je bila tudi s Pogodbo prevzeta poroštvena obveznost druge toženke za dolg glavne dolžnice denarna (prvi odstavek 1012. člena OZ).
I. Revizija tožeče stranke se zavrže. II. Revizija druge toženke se zavrne.
III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.
**Dosedanji potek postopka**
1. Sodišče prve stopnje je (zaradi večje preglednosti) razveljavilo sklep o izvršbi in postopek nadaljevalo kot po tožbi (I. točka izreka), ugodilo tožbenemu zahtevku zoper prvo toženko za plačilo 81.644,35 EUR z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek zoper njo v presežku (III. točka izreka) ter celotni tožbeni zahtevek zoper drugo toženko (IV. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (V. in VI. točka izreka).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo v II. in IV. točki izreka spremenilo tako, da je pretežno ugodilo tožbenemu zahtevku zoper drugo toženko in sicer tako, da je skupaj s prvo toženko dolžna solidarno plačati znesek 81.644,35 EUR pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave (točka a) prve alineje I točke izreka) in samostojno še znesek 124.584,31 EUR z zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2010 do plačila (točka b) prve alineje I točke izreka). Spremenjeni odločitvi je prilagodilo tudi izrek o stroških postopka (druga alineja I. točke izreka).
3. Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s sklepom III DoR 129/2013-8 z dne 25. 2. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja: „Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 213. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)?“
4. Na podlagi navedenega sklepa je tožeča stranka zoper točko a) prve alineje I. točke izreka drugostopenjske sodbe v delu, ki se nanaša na drugo toženko, vložila revizijo, v kateri Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da bi ugodilo tožbenemu zahtevku zoper drugo toženko za plačilo 81.644,35 EUR z zamudnimi obrestmi.
5. Druga toženka je na revizijo odgovorila in predlagala, da jo Vrhovno sodišče zavrne.
6. Zoper I. in III. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje je revizijo vložila tudi druga toženka. V njej sodišču druge stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da bi zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo, oziroma podredno da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.
7. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila.
**Relevantno dejansko stanje**
8. Tožeča stranka (kot upnica), prva toženka, pred spremembo firme kot L., d.o.o., (kot prevzemnica) in druga toženka (kot porok) so 30. 6. 2009 sklenile Pogodbo o poravnavi, pristopu k dolgu in poroštvu (v nadaljevanju Pogodba).
9. V I. točki Pogodbe so pogodbene stranke ugotovile, da dolžnica, družba I., d.d.1(v nadaljevanju glavna dolžnica), na temelju faktur dolguje tožeči stranki skupaj 206.228,66 EUR.
10. V II. točki Pogodbe se je prevzemnica2 zavezala v popolno poravnavo upničine terjatve iz tč. I. Pogodbene stranke so se dogovorile, da se kot način poplačila predvidi izvedba storitev, za kar bo izstavljen račun, nastala terjatev pa se bo pobotala s terjatvijo iz tč. I. 11. Iz IV. točke Pogodbe pa izhaja, da je druga toženka k Pogodbi pristopila kot porok in jamči za izpolnitev obveznosti glavne dolžnice iz I. točke in prevzemnice iz II. točke Pogodbe.
12. Nad glavno dolžnico je bila s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 814/2009 z dne 29. 6. 2010, v zvezi s popravnim sklepom St 814/2009 z dne 7. 7. 2010, potrjena prisilna poravnava z naslednjo vsebino: - delež plačila terjatev upnikov: 43 odstotkov, - rok za plačilo terjatev upnikov: 5 let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave, - terjatve upnikov se v obdobju od 6. 10. 2009 do poteka roka za njihovo plačilo obrestujejo po 5% letni obrestni meri.
**O reviziji tožeče stranke** **Revizijske navedbe**
13. Revident sodišču druge stopnje očita zmotno uporabo 213. člena ZFPPIPP v delu, v katerem je tudi drugi toženki, kot poroku dolžnice, pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave naložilo plačilo zneska 81.644,35 EUR. Trdi, da potrjena prisilna poravnava za terjatev tožeče stranke (upnice) do druge toženke (poroka) ne učinkuje, zato bi moralo sodišče drugi toženki naložiti plačilo 81.644,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 20103 dalje do plačila.
**Razlogi za zavrženje revizije**
14. V gospodarskem sporu lahko Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe večja od 2.000 EUR in če ne presega praga za dovoljenost revizije, to je 200.000 EUR (tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 490. členom ZPP).4
15. Vrhovno sodišče je pri odločanju o predlogu tožeče stranke za dopustitev revizije izhajalo iz predpostavke, da tožeča stranka želi izpodbiti odločitev drugostopenjskega sodišča glede glavnice v višini 81.644,35 EUR. Iz revizije je razvidno, da pa tožeča stranka ne izpodbija odločitve o glavnem zahtevku, ampak le odločitev o tem, kdaj terjatev zapade oziroma je zapadla v plačilo, in o tem, kakšne obresti tečejo do dneva zapadlosti.
16. Pri odločanju o dopustitvi oziroma dovoljenosti revizije se v skladu z določbo 39. člena ZPP kot vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe upošteva le vrednost izpodbijanega dela glavnega zahtevka (prvi odstavek tega člena), ne pa tudi vrednost stranskih zahtevkov, kot so obresti, stroški postopka, pogodbene kazni in druge postranske terjatve, razen če se ti uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek tega člena).
17. Tožeča stranka z revizijo izpodbija le odločitev o obračunanih zamudnih obrestih (začetek teka zamudnih obresti je vezan na dan zapadlosti terjatve), katerih plačilo je zahtevala poleg plačila glavnice. Izpodbija torej odločitev o stranski terjatvi, ki po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti (spornega predmeta). Ker se obresti pri izračunu vrednosti spornega predmeta ne upoštevajo, revizija tožeče stranke (kljub dejstvu, da jo je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 129/2013 z dne 25. 2. 2014 dopustilo) ni dovoljena5, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo (I. točka izreka).
**O reviziji druge toženke** **Revizijske navedbe**
18. Druga toženka izpodbija odločitev drugostopenjskega sodišča o ničnosti II. točke Pogodbe. Trdi, da dogovorjene storitve niso bile nedoločljive. Povsem jasno naj bi bilo, da sta se L., d.o.o. in druga toženka zavezali dolg glavne dolžnice poravnati z izvedbo del s področja strojnih instalacij v skupni vrednosti 206.228,66 EUR. To je izhajalo že iz dotedanjega poslovanja med strankami in iz njihovih ustnih dogovorov, zato ni bilo potrebe po natančnejši opredelitvi teh storitev v Pogodbi. Nadalje trdi, da bi moralo sodišče, če je štelo določbo II. točke Pogodbe za nično, kot nično šteti celotno pogodbo, saj je bilo prav poplačilo dolga z izvedbo storitev odločilni nagib za sklenitev Pogodbe, ki brez te določbe ne more obstati.
19. V zvezi z odločitvijo sodišča druge stopnje, da se je druga toženka zavezala kot porok za denarno obveznost glavne dolžnice, druga toženka trdi, da je bila s sklenitvijo Pogodbe terjatev tožeče stranke prenovljena, saj je bilo dogovorjeno, da se bo terjatev tožeče stranke, izražena v denarnem znesku, poplačala z izvedbo storitev.
**Razlogi za zavrnitev revizije** **O poroštvu druge toženke za dolg glavne dolžnice**
20. Iz določila IV. točke Pogodbe izhaja, da se je druga toženka s Pogodbo poleg jamčevanja za izpolnitev obveznosti L., d.o.o., iz II. točke Pogodbe, zavezala jamčiti kot porok tudi za izpolnitev obveznosti glavne dolžnice iz I. točke Pogodbe, v kateri je bilo ugotovljeno, da znaša dolg glavne dolžnice do tožeče stranke na temelju faktur 206.228,66 EUR. Da pri tem ne gre za denarno obveznost glavne dolžnice do tožeče stranke, iz tega pogodbenega določila ne izhaja.
21. S sklicevanjem na novacijo obveznosti glavne dolžnice do tožeče stranke druga toženka ne more uspeti. Skladno s prvim odstavkom 323. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) obveznost preneha, če se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo, in če ima nova obveznost drugačen predmet ali drugačno pravno podlago. S pogodbo o prenovitvi prejšnja obveznost preneha, nova pa nastane (prvi odstavek 325. člena OZ).
22. Upoštevaje, da glavna dolžnica ni bila stranka Pogodbe, z njeno sklenitvijo do novacije njene obveznosti do tožeče stranke ni prišlo. Zato ni utemeljeno revizijsko sklicevanje na trditve v pripravljalnih vlogah, v katerih sta toženki trdili le, da sta se s Pogodbo zavezali dolg glavne dolžnice poravnati z izvedbo storitev. Glavna dolžnica je tako kljub sklenjeni Pogodbi ostala zavezana tožeči stranki plačati 206.228,66 EUR v denarju. Tega, da bi se ob sklenjeni Pogodbi glavna dolžnica in tožeča stranka dogovorili, da bo glavna dolžnica dolg poravnala z izvedbo storitev, pa druga toženka ni trdila. Ker je imela glavna dolžnica do tožeče stranke denarno obveznost, je bila tudi s Pogodbo prevzeta poroštvena obveznost druge toženke za dolg glavne dolžnice denarna (prvi odstavek 1012. člena OZ).
23. Navedenega ne spremeni pripojitev glavne dolžnice k prvi toženki, do česar je prišlo po sklenitvi Pogodbe. Zaradi same pripojitve se zaveza glavne dolžnice, ki je s pripojitvijo prešla na prvo toženko, to je, da obveznost izpolni v denarju, ni mogla spremeniti v nedenarno obveznost. Sta pa zaradi tega „vzporedno“ obstajali dve zavezi: denarna obveznost glavne dolžnice, ki je s pripojitvijo prešla na prvo toženko, in nedenarna obveznost, ki jo je prva toženka s Pogodbo sama prevzela kot prevzemnica.
**O ničnosti II. točke Pogodbe**
24. Sodišče druge stopnje je tožbenemu zahtevku zoper prvo toženko, upoštevaje pogoje potrjene prisilne poravnave, delno ugodilo na temelju njenega univerzalnega pravnega nasledstva po glavni dolžnici, tožbenemu zahtevku zoper drugo toženko pa ugodilo za celotno glavnico 206.228,66 EUR na temelju prevzetega poroštva za dolžničin dolg.
25. Ker ugodilna sodba drugostopenjskega sodišča ne temelji na določbi II. točke Pogodbe, odločitev o tem, ali je to pogodbeno določilo nično ali ne, za odločitev o reviziji ni bistvena. Kljub morebiti pravilni odločitvi o ničnosti tega pogodbenega določila, to še ne pomeni ničnosti same Pogodbe. Določbi IV. točke v zvezi s I. točko Pogodbe, na katerih je sodišče druge stopnje utemeljilo obveznost druge toženke plačati tožeči stranki vtoževano terjatev, poleg poroštvene zaveze druge toženke za izpolnitev obveznosti L., d.o.o., določata tudi poroštveno zavezo druge toženke za izpolnitev obveznosti glavne dolžnice, ki je samostojna in neodvisna od vprašanja prevzete obveznosti L., d.o.o. Zato določilo, v katerem je bilo dogovorjeno, da se kot način poplačila L., d.o.o., predvidi izvedba storitev, ne predstavlja niti pogodbenega pogoja niti odločilnega nagiba, zaradi katerega se je druga toženka tožeči stranki zavezala kot porok za dolg glavne dolžnice. Morebitna ničnost določbe II. točke Pogodbe na veljavnost Pogodbe in s tem določb I. in IV. točke ne vpliva.
26. Na podlagi obrazloženega se izkaže, da razlogi, zaradi katerih je druga toženka vložila revizijo, niso podani, zato je Vrhovno sodišče njeno revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP; II. točka izreka).
**O stroških postopka**
27. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah prvega (oziroma drugega) odstavka 154. člena ZPP ter prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s prvim (oziroma drugim) odstavkom 165. člena ZPP. Ker sta tako tožeča stranka kot tudi druga toženka z revizijo propadli, sami krijeta svoje stroške revizijskega postopka (III. točka izreka).
1 Družba I., d.d., se je 7. 6. 2011 pripojila prvi toženki družbi L., d.o.o., ki je v istem letu spremenila firmo v I., d.o.o. 2 V drugem odstavku II. točke Pogodbe so pogodbene stranke soglašale, da je prevzem obveznosti s strani prevzemnice po Pogodbi razumeti kot pristop k dolgu v smislu 432. člena OZ, s čimer dolžnica do popolnega poplačila upničine terjatve ni prosta svojih obveznosti do upnice. 3 Dan, ko je tožeča stranka, kot upnica, zoper L. d.o.o. in T. d.o.o., kot dolžnici, vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. 4 V gospodarskih sporih majhne vrednosti, to je v sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000 EUR, revizija ni dovoljena (prvi odstavek 495. člena ZPP v zvezi z osmim odstavkom 458. člena ZPP). Če revizija ni dovoljena, tudi ne more biti dopuščena. 5 Enako sklep VS RS II Ips 214/2011z dne 5. 4. 2012.