Jedro

Sodišče prve stopnje je predlagateljičin predlog zavrnilo, odločitev pa temelji na ugotovitvi, da je potreben celosten pristop k sanaciji kleti, sicer bi se na kletnem delu objekta še naprej povzročala škoda. Dela, ki so potrebna za delno sanacijo predlagateljičine kleti, pa so že vsebovana v sklepu etažnih lastnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (1) zavrnilo predlog, da se zaradi sanacije zamakanja vode in posledično prisotnosti plesni v kleti, ki jo v naravi uporablja predlagateljica, v primeru, da bi sodni izvedenec s področja gradbeništva ugotovil, da vzrok zamakanja izvira iz skupnih gradbenih elementov, angažira gradbeno podjetje, ki odpravi vzrok zamakanja na skupnih delih stavbe ter posledice v kleti predlagateljice, da stroške sodnega izvedenca in stroške gradbenega podjetja glede na svoj solastninski delež nosijo vsi lastniki objekta na naslovu A., ter da se v imenu in za račun solastnikov pooblasti predlagateljico za angažiranje sodnega izvedenca za gradbeništvo in angažiranje gradbenega podjetja. (2) Sklenilo je, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2.Zoper sklep se pravočasno in iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov obširno pritožuje predlagateljica in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep oziroma podredno, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico za nasprotne udeležence.

3.Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker predlagateljice ni zaslišalo. Svoje zaslišanje je predlagala prav v povezavi z navedbami, glede katerih ji sodišče v 16. točki izpodbijanega sklepa očita, da ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP1.

4.Sodišče je napačno zaključilo, da sanacija zgolj predlagateljičine kleti ni možna, tega tudi ni predlagala. Sanacije zgolj notranjosti svoje kleti N1 ali omejeno zgolj na gaberite svoje kleti ni predlagala, temveč je predlagala, da se ugotovi vzrok zamakanja v kleti N1 in nato sanacijo vzroka in posledic tega zamakanja. Izvedenec je ugotovil, da je predlagateljičin kletni prostor zaradi zamakanja neuporaben, preostali prostori v stavbi pa so v uporabi. Ali bi bila lokalna sanacija možna, ni mogel odgovoriti, jasno pa je, da bi bila kljub tej dilemi zaradi izredno slabega stanja predlagateljičine kleti utemeljena lokalna sanacija. Izvedenec je zatrjeval in s tem potrdil predlagateljičin predlog, da je treba prioritetno ugotoviti vzrok zamakanja v kleti N1 in ga odpraviti. Odločitev sodišča je obremenjena s kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker se sodišče v celoti ni opredelilo do ugotovitev izvedenca, se sklepa tudi ne da preizkusiti. Ugotovitev izvedenca, da sanacija izključno samo v okviru dimenzij kleti stanovanja N1 ni možna, pa je vzeta iz konteksta.

5.Nasprotni udeleženci so Sklep 2021 sprejeli z namenom, da predlagateljici odvzamejo pravni interes v tem postopku. Sklep je tudi pomanjkljiv, ker ne zagotavlja, da se bo sodni izvedenec gradbene stroke dejansko angažiral, ker nasprotni udeleženci v času od sprejetja sklepa do danes še niso pristopili k njegovi realizaciji. Obseg vzrokov, ki jih lahko ugotavlja izvedenec, pa je v sklepu omejen, prav tako lokacija, kjer izvedenec lahko vzroke zamakanja ugotavlja. Sklep 2021 taksativno našteva, kje se bo iskal vzrok zamakanje. Sklep ne zagotavlja, da bo sanacija zamakanja v klet stanovanja N1 izvedena tako, da bo odpravljena vlaga in plesen. Glede na sklep lahko udeleženci sami odločijo, da se klet predlagateljice ne bo sanirala oziroma bo prišla sanacija kleti, ker je v najnižji etaži, na vrsto na koncu, torej v nedoločenem času v prihodnosti, vse do takrat pa predlagateljica kleti ne more uporabljati. Predlagateljičine ugovore v zvezi s tem je sodišče spregledalo. Z ugotovitvijo, da udeleženci že razpolagajo z izvedenskim mnenjem in je zato še toliko bolj verjetno, da bodo v okviru določila o odpravi napak realizirana tudi dela pri hidroizolaciji in drenaži na področju predlagateljičine kleti, pa je tudi samo priznalo, da je sanacija predlagateljičine kleti pod vprašajem. Obrazložitev sodišča v 14. točki pa je popolnoma nerazumljiva. Sklep je obremenjen s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6.Absurdno je, da sodišče po treh letih predlagateljici odvzame sodno varstvo ter se posluži instituta poslovodstva brez naročila. Za realizacijo Sklepa 2021 pa bi morala sprožiti nov dolgotrajni sodni postopek. Predlagateljičina klet meri 16 ㎡, veliko klet pa je kupila zato, da jo bo lahko uporabljala in ne da bo iz nje črpala vodo. Izvedenec ugotavlja, da je treba s sanacijo začeti na najbolj kritičnem delu, to pa je v direktnem nasprotju z določbo Sklepa 2021, za katerega je sodišče presodilo, da primerno in zadostno ureja sanacijo predlagateljičine kleti oziroma razmerje glede tega posla. V Sklepu 2021 tudi ni ključnega elementa sanacije, to je, da se slednja opravi v čim hitrejšem času. Razlika med predlagateljičinim predlogom in Sklepom 2021 je razvidna iz tabelaričnega prikaza. S sprejemanje novih sklepov glede prioritet sanacije etažni lastniki predlagateljici želijo le škodovati. Sodišče je tudi spregledalo navedbe predlagateljice, katere stroške je plačala in ji nesprejemljivo očitalo, da navedb glede treh sodnih postopkov ni prerekala. Opredelilo se ni tudi do njenih trditev, da etažni lastniki namenoma blokirajo izvedbo predlagateljičinega sklepa z namenom škodovati stavbi kot celoti, še posebej pa premoženju v lasti predlagateljice, želja po uresničitvi Sklepa 2021 pa je fiktivna. Stavbo bodo sanirali po svojih željah in potrebah. Sklepa 2021 pa ne izvedejo zaradi zamer do predlagateljice iz postopkov V P 275/2021 in P 477/2022. V prvi zadevi pa je sodišče zahtevek zoper njo s sodbo 12. 12. 2023 zavrnilo.

7.Sodišče je dejansko stanje napačno ugotovilo, ker sklep iz leta 2022 v ničemer ne sledi sklepu iz leta 2021, temveč mu nasprotuje, ga dejansko razveljavlja in izničuje njegov pomen. Po sklepu iz leta 2021 bi se fasada sanirala na koncu, na osnovi sklepa iz leta 2022 pa bi nasprotni udeleženci storili ravno nasprotno. Po logiki sodišča imajo tako nasprotni udeleženci možnost, da za vsak del sanacije poslovne stavbe, ki bi jim koristil, sprejemajo venomer nov sklep in določajo, kateri del sanacije je prednosten.

8.Sklep iz 2021 je bil sprejet z nezadostno večino solastnikov, saj nasprotni udeleženci potrebujejo tudi soglasje predlagateljice in s tem 100 % soglasje solastnikov. Nasprotni udeleženci vzdržujejo neživljenjsko stanje objekta, predlagateljici pa sodišče ne pomaga, da bi se situacija spremenila. Razlogi sodišča so nerazumljivi in so v nasprotju s tem, kar je sodišče na koncu odločilo, o odločilnih dejstvih pa je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa in med samimi dokazi, podanimi tekom postopka.

9.Na pritožbo so odgovorili nasprotni udeleženci in predlagali, da se jo zavrne. Stroškov pritožbenega postopka niso priglasili.

10.Pritožba ni utemeljena.

11.Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo materialno pravo, zagrešilo tudi ni bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti ne tistih, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V sklepu je za svojo odločitev navedlo razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki jih sodišče druge stopnje sprejema kot pravilne.

12.Sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvene kršitve postopka, ker predlagateljice ni zaslišalo. Predlagateljica s svojim zaslišanjem pomanjkljivega trditvenega in dokaznega bremena ne more nadomestiti. Tudi če je predlagateljica določene skupne stroške plačala, to ne more negirati dejstva, da so med udeleženci odprti spori glede skupnih stroškov. Z naknadno predložitvijo odločbe V P 205/2021 z dne 12. 12. 2013, s katero je sodišče prve stopnje zahtevek zoper predlagateljico zavrnilo, pa tudi ni izkazano, da je ta postopek pravnomočno končan.

13.Sodišče prve stopnje je predlagateljičin predlog zavrnilo, odločitev pa temelji na ugotovitvi, da je potreben celosten pristop k sanaciji kleti, sicer bi se na kletnem delu objekta še naprej povzročala škoda. Dela, ki so potrebna za delno sanacijo predlagateljičine kleti, pa so že vsebovana v sklepu etažnih lastnikov z dne 12. 3. 2021 (v nadaljevanju: Sklep 2021).

14.Očitana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Protispisnost je napaka povsem tehnične narave, gre za napačen postopek prenosa med tem, kaj izhaja iz dokaza, in tem, kaj je o tem dokazu v izpodbijanem sklepu navedeno, pri katerem se sodišče vrednostno ne opredeljuje. Takšne napake sodišče prve stopnje ni zagrešilo, predlagateljica pa s protispisnostjo sodišču prve stopnje pravzaprav očita napačne materialnopravne zaključke in neutemeljeno vztraja, da je izvedenec njen predlog, da je treba prioritetno ugotoviti vzrok zamakanja v njeni kleti in ga odpraviti, potrdil. Glede na to, da je stanje pri predlagateljici najslabše, bi bilo po mnenju izvedenca kvečjemu smiselno sanacijo pričeti na SV vogalu objekta, kjer je stanje najbolj kritično. Sicer pa delna sanacija zgolj kleti predlagateljice niti s stroškovnega vidika niti z vidika učinkovitosti ni upravičena. Efekt takšne sanacije je po mnenju izvedenca vprašljiv in takšne lokalne sanacije ni potrdil. Ker je sanacija same kleti povezana s sanacijo odvodnjavanja in drenaž ter očitno s hidroizolacijo ob starih betonskih kletnih zidovih na severnem in na vzhodnem delu stavbe, je utemeljena sanacija oboda stavbe v širšem obsegu od predlagateljičine kleti. Sanacija predlagateljičine kleti je zato neposredno povezana s sanacijo preostalega dela kleti.

15.Tudi očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Pri svoji odločitvi se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh za odločitev pravno pomembnih navedb udeležencev, svojo oceno je obrazložilo v zadostni meri, da je njen preizkus mogoč, razlogi o odločilnih dejstvih tudi niso v medsebojnem nasprotju. Predlagateljica očitno spregleda obrazložitev sodišča prve stopnje iz 13. točke obrazložitve. Njenega ugovora, da s Sklepom 2021 ni zagotovljeno, da bo izvedenec ugotovil razlog zamakanja v klet stanovanja N1, sodišče ni spregledalo, temveč ga ni sprejelo in svoje razloge za to prepričljivo obrazložilo. Enako velja tudi glede pritožbene trditve, da je v sklepu omejen obseg vzrokov, ki jih lahko ugotavlja izvedenec. Pritrditi pa tudi ni mogoče pritožbenemu stališču, da je sodišče prve stopnje z ugotovitvijo, da udeleženci že razpolagajo z izvedenskim mnenjem in je zato še toliko bolj verjetno, da bodo v okviru določila o odpravi napak realizirana tudi dela pri hidroizolaciji in drenaži na področju predlagateljičine kleti, samo priznalo, da je sanacija predlagateljičine kleti pod vprašajem. Trditev, da je Sklep 2021 pomanjkljiv, ker ne zagotavlja, da se bo sodni izvedenec gradbene stroke dejansko angažiral, pa ni relevantna, saj udeleženci z izvedenskim mnenjem že razpolagajo.

16.Sodišča prve stopnje je navedlo tudi utemeljene in prepričljive razloge, zakaj ne more sprejeti predlagateljičinih ugovorov, da je Sklep 2021 fiktiven. Odgovorilo je tudi na njeno bojazen, ki jo v pritožbi ponovno izpostavlja, da etažni lastniki namenoma blokirajo izvedbo njenega sklepa z namenom škodovati stavbi kot celoti. Glede na to, da izvedenec B. B. zaradi slabega stanja stavbe poziva k čimprejšnji sanaciji, se pritožbeno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je povsem neživljensko, da bi lastniki stavbe v nedogled dopuščali takšno stanje, saj se škoda veča vsem in ne le predlagateljici. Predvsem pa predlagateljica spregleda, da navedeni sklep, kot poudarja sodišče prve stopnje, zavezuje vse etažne lastnike oziroma jim daje možnost začeti s sanacijo, torej ima to možnost na osnovi navedenega sklepa tudi predlagateljica.

17.Zmotno je tudi stališče pritožbe, da imajo po logiki sodišča nasprotni udeleženci možnost, da za vsak del sanacije poslovne stavbe, ki bi jim koristil, sprejmejo venomer nov sklep in določajo, kateri del sanacij je prednosten. Sklep 2022 ni ovira za realizacijo Sklepa 2021. V Sklepu 2021 je tudi predvideno, da se zaporedje del za trajnostno rešitev sanacije oblikuje za pomlad in poletje 2021, predlagateljičin predlog pa časovnice nima. Pritožbena trditev in tabelaričen prikaz, da naj bi se po predlagateljičinem predlogu sanacija opravila čim hitreje oziroma takoj, ne drži.

18.Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da Sklep 2021 ni bil sprejet z zadostno 100 % večino solastnikov, saj je takšno soglasje določeno le za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za uporabo stanovanja v druge namene ter za najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada (drugi odstavek 29. člena SZ-1), na kar pa se navedeni sklep ne nanaša.

19.Pritožbena trditev o absurdnem ravnanju sodišča prve stopnje, ko je po treh letih predlagateljici odvzelo sodno varstvo in se poslužilo instituta poslovodstva brez naročila, ni na mestu. Če gre dejansko za situacijo, ko je treba ukrepati hitro, ima etažni lastnik možnost, da se posluži poslovodstva brez naročila. Očitno pa predlagateljica navedene situacije ne razume v tem smislu, saj tudi sama na osnovi sprejetega sklepa etažnih lastnikov ničesar ne ukrene.

20.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-12), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku.

2Zakon o nepravdnem postopku.