Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženka je navedla le, da “iz previdnosti predlaga izvedenca avtomobilske stroke“. Takšna navedba ne predstavlja zanikanja tožnikovih trditev o vrednosti avtomobila. Ker torej toženka trditvi tožnika o vrednosti avtomobila ni nasprotovala, tožniku tega dejstva ni bilo treba dokazovati. Dejstvo, da izpisa o vrednosti avtomobila po merilih eurotax ni predložil, torej na odločitev o tožbenem zahtevku ni moglo vplivati. Postavljanje izvedenca za dokazovanje priznanih dejstev pa bi bilo ne le nepotrebno, ampak nedopustno.
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da zakonske zamudne obresti od prisojene glavnice tečejo od 25. 8. 2010 dalje; tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 14.331,00 EUR za čas od 10. 8. 2010 do 25. 8. 2010 pa se zavrne.
II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z odločilnim delom izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora tožniku plačati 14.331,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 8. 2010 in 2.862,40 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne ali vsaj razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zaključilo, da je višina tožbenega zahtevka izkazana in oblikovana po merilih oz. izračunu eurotax s 1. 8. 2010. V spisu ni dokaza, ki bi izkazoval tožnikove navedbe glede vrednosti vozila na dan škodnega dogodka. Tožnik je postavil zgolj trditev, ki pa je ni podprl z ustreznim dokazom, saj v spis ni vložil eurotax izračuna, na katerega se sklicuje. Dokazno breme glede višine škode pa je na tožniku. Toženka je višini zahtevka nasprotovala in predlagala postavitev izvedenca cestne stroke. Ker je sodišče prve stopnje dokaz z izvedencem zavrnilo, samo pa nima strokovnega znanja, s katerim bi ugotovilo vrednost vozila na dan škodnega dogodka, je zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj sodba v tem delu ni obrazložena in se je ne da preizkusiti. Obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in samimi dokazi (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Toženka nasprotuje tudi odločitvi o teku zakonskih zamudnih obresti. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, niti svoje odločitve ni obrazložilo. Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obresti šele od izdaje sodbe sodišča prve stopnje oz. od poteka 14 dnevnega roka za izpolnitev (25. 8. 2010).
3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. V skladu z določbami 7. in 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. V skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP pa se štejejo za priznana tista dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov. Priznanih dejstev ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP).
6. Tožnik je v zvezi z v pritožbi še spornim delom tožbenega zahtevka navedel, da znesek 14.031,00 EUR predstavlja vrednost odtujenega avtomobila po merilih eurotax na dan 1. 8. 2010. Tožena stranka, kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje (30. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), takšni trditvi ni nasprotovala. Navedla je le, da “iz previdnosti predlaga izvedenca avtomobilske stroke“. Takšna navedba ne predstavlja zanikanja tožnikovih trditev o vrednosti avtomobila. Ker torej toženka trditvi tožnika o vrednosti avtomobila ni nasprotovala, tožniku tega dejstva ni bilo treba dokazovati. Dejstvo, da izpisa o vrednosti avtomobila po merilih eurotax ni predložil, torej na odločitev o tožbenem zahtevku ni moglo vplivati. Postavljanje izvedenca za dokazovanje priznanih dejstev pa bi bilo ne le nepotrebno, ampak nedopustno.
7. Prav tako je neutemeljen očitek, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o višini zahtevka zagrešilo bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na zgoraj opisano sodba vsebuje prav vse potrebne razloge. Neutemeljen je tudi posplošeno zatrjevan očitek bistvene kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listine in samo listino, na katero se sodišče sklicuje, česar pa toženka niti ne zatrjuje.
8. Utemeljen pa je pritožbeni očitek glede zakonskih zamudnih obresti od dosojenega zneska zavarovalnine. Da je tožnik toženko o nastanku škode obvestil 10. 8. 2010, med pravdnima strankama ni bilo sporno. Ker mora v skladu z določbo prvega odstavka 943. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zavarovalnica dogovorjeno vsoto plačati v roku 14 dni od obvestila tožnika, je toženka v zamudo s plačilom prišla šele 25. 8. 2010. Višje sodišče je zato v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v II. točki izreka glede teka zakonskih zamudnih obresti spremenilo (358. člen ZPP) ter zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti pred 25. 8. 2010. 9. Ker ostali pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče v preostalem delu pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
10. Ker je pritožnica s pritožbo uspela v neznatnem delu (zgolj glede teka zakonskih zamudnih obresti), stroški odgovora na pritožbo pa niso predstavljali potrebnega izdatka (155. člen ZPP), je pritožbeno sodišče na podlagi 165. člena ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.