Jedro

Okoliščina, da so bile tri priče od tistih, ki jih našteva predlog državne tožilke za podaljšanje pripora, že zaslišane, ne vpliva na utemeljenost predloga, da se pripor podaljša; če bo preiskava zaradi tega prej končana, bo prej prišlo do odločitve o morebitnem nadaljevanju postopka in priporu.

Izrek

Zoper obd. Z.M., J.B. in D.S. se iz razloga po 3. točki, zoper obd. J.B. pa tudi iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pripor podaljša za 2 (dva) meseca in 15 (petnajst) dni, to je do 11.10.2005.

Obrazložitev

Zoper obd. M.J., Z.M., J.B. in D.S., ki so v priporu, ter pet soobdolžencev, ki so na prostosti, pred Okrožnim sodiščem v Celju teče preiskava zaradi kaznivih dejanj nedovoljenega prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena, zoper obd. D.S. pa tudi zaradi kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil po 1. odstavku 197. člena KZ. Zoper imenovane obdolžence je bil odrejen pripor zaradi ponovitvene nevarnosti po 3. točki, zoper obd. J.B. pa tudi zaradi begosumnosti po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, ki teče, razen za obd. M.J., od 26.4.2005 obd. Z.M. od 9. ure, obd. J.B. od 8.25 ure in D.S. od 6.10 ure dalje, medtem ko obd. M.J. teče pripor od 9.5.2005 od 8.30 ure dalje. Senat okrožnega sodišča je kljub temu tudi obd. M.J. podaljšal pripor do 26.7.2005, tako da vsem štirim obdolžencem izteče pripor na ta dan.

Okrožna državna tožilka je s pisnim obrazloženim predlogom predlagala Vrhovnemu sodišču, da vsem štirim obdolžencem pripor podaljša še za 2 meseca in 15 dni, pri čemer naj bi senat Okrožnega sodišča v Celju obd. M.J. pripor podaljšal za čas od 26.7.2005 do 9.8.2005, da bi bila izpolnjena doba 3-mesečnega pripora po sklepih preiskovalnega sodnika in senata okrožnega sodišča. Glede utemeljenosti suma, da so obdolženci storili kazniva dejanja, se sklicuje na zahteve za preiskavo in pravnomočne sklepe o preiskavi zoper te obdolžence.

Glede pripornih razlogov za podaljšanje pripora se sklicuje na utemeljitve v sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora. Navaja, da je obd. J.B. begosumen (pomotoma v zadnjem odstavku na prvi strani predloga je sicer napisano, da je podana ponovitvena nevarnost, vendar je iz nadaljnjega konteksta okoliščin in sklepa, da zaradi njih obstaja resna bojazen, da bo odpotoval v BIH, da bi se izognil kazenskim postopkom, jasno, da utemeljuje begosumnost), ker je tudi državljan BIH, kjer starši živijo in imajo premoženje, pogosto je odhajal tja za več dni, je še v enem kazenskem postopku in ni zaposlen. Ponovitvena nevarnost pa izhaja iz okoliščine, da je eno leto kot ulični preprodajalec redno oskrboval veliko število (najmanj 20) uživalcev mamil, sodeloval z D.S., da je nezaposlen, da ima avtomobil in več prenosnih telefonov in je tako očitno, da je s preprodajo mamil pridobival sredstva za preživljanje.

Tudi obd. D.S. je imel veliko število rednih kupcev mamila v času od novembra 2004 do prijetja aprila 2005, sodeloval je z obd. J.B., zoper njega je vložena še obtožba zaradi enakega kaznivega dejanja, storjenega v letu 2003, je tudi sam uživalec mamil, nezaposlen in večkrat obsojen za kazniva dejanja zoper premoženje, ima avtomobil in več prenosnih telefonov, kar vse kaže, da je denar za preživljanje in za mamila za svoje potrebe pridobival s prekupčevanjem z mamili.

Obd. Z.M. in M.J. sta na lestvici prekupčevalcev više in sta nabavljala in prodajala večje količine heroina. Obd. J. je nadzoroval obd. M. in je imel takojšen dostop do večjih količin heroina. Obd. M. živi v zunajzakonski skupnosti s T.F., ki ga je spravila v stik z obd. J.B., pozna uživalce mamil v Celju in obstaja nevarnost, da bi obd. M.-ja seznanila z drugimi pouličnimi razpečevalci mamila. Glede na nevarnost za zdravje odvisnikov od mamil, ki jo povzročajo dejanja obdolžencev, je pripor sorazmeren ukrep. Preiskava kljub intenzivnemu delu še ni končana, ker je treba zaslišati še najmanj deset prič, napraviti še neizdelane analize zaseženih drog, obdolžencem predočiti posnetke telefonskih pogovorov in omogočiti tožilstvu zadosten čas za preučitev gradiva in odločitev o nadaljnjem postopku. Za vsa ta opravila je predlagano podaljšanje pripora za 2 meseca in 15 dni primeren čas.

Na predlog o podaljšanju pripora so odgovorili zagovorniki vseh štirih priprtih obdolžencev in obd. M.J. sam, vsi s predlogom, da se pripor ne podaljša. Obd. J. trdi, da ni utemeljen sum, da bi storil kaznivo dejanje, državno tožilstvo utemeljuje sum z ugibanji in domnevami, ne pa z dokazi. Obstajalo naj bi neskladje med tem, kar se očita njemu in soobd. J.B. in D.S., od koga, kdaj in v kakšnih količinah sta dobivala mamila, obd. J. pa ju sploh ne pozna. Ne priče in ne posneti telefonski pogovori ga ne obremenjujejo. Obd. M. je v pisni izjavi sodišču preklical obremenjujoče trditve glede tega obdolženca, česar predlog za podaljšanje pripora ne omenja. Tožilstvo ni upoštevalo slabega zdravja obdolženca, zagotovil dveh delodajalcev, da bi lahko pri njih dobil delo in da je brat ponudil poroštvo.

Zagovornik obd. M.J., odvetnik M.V. v C., tudi poudarja, da je obd. M. v pisni izjavi sodišču pojasnil, da je po krivem obremenjeval J., pa tudi sicer je obd. M. tako neverodostojen, da se na njegove izjave ni mogoče opirati. Posnetki telefonskih razgovorov ne dokazujejo vpletenosti obdolženca v preprodaji mamil. Nepravilna in v nasprotju s sklepom o preiskavi naj bi bila trditev v predlogu, da je obd. J. vselej prodal najmanj 18 gramov heroina. Zaslišanje prič bi bilo lahko že opravljeno, sicer pa priče, ki jih omenja predlog državnega tožilstva, z obdolžencem nimajo nobene zveze, prav tako analize domnevnih mamil. Pripor ni potreben in ni primeren glede na obdolženčevo slabo zdravje. O podaljšanju pripora preko datuma v sklepu zunaj razpravnega senata o podaljšanju pripora, mora odločiti vrhovno sodišče, ker senat okrožnega sodišča lahko podaljša pripor le enkrat. Zagovornica obd. Z.M., odvetnica A.P. v C., navaja, da je obd. M. prodajal le enemu kupcu, ta pa je priprt, zato ni nevarnosti, da bi ponovil kaznivo dejanje. Trditev, da bi obdolženčeva partnerka ponovno povezala obdolženca s prekupčevalci mamil, kot naj bi to storila že prej, naj bi bila pavšalna in neutemeljena, ker da partnerka ni bila vključena v to družbo. Predlaga tudi, da se postopek zoper obd. M. izloči, ker zaradi zaslišanja prič, ki nimajo nobene zveze z obdolžencem, prihaja do zavlačevanja postopka in nepotrebnega podaljševanja pripora.

Zagovornik obd. J.B., odvetnik R.M. v C., navaja, da okoliščina, da so obdolženčevi starši v BIH, kjer imajo tudi premoženje, ne zadošča za sklep, da bi obdolženec pobegnil iz Slovenije, ponovitvene nevarnosti pa predlog naj ne bi obrazložil. Zagovornica obd. D.S., odvetnica D.Z. v C., trdi, da predlog ne navaja pravilno število prič, ki jih je treba zaslišati, saj so bile tri od teh, ki jih omenja predlog za podaljšanje pripora, že zaslišane. Odkar je obd. D.S. priprt, ne jemlje več mamil, zato ponovitvena nevarnost ni podana. Sodne počitnice ne bi smele biti razlog za tako dolgo podaljšanje pripora.

Predlog okrožne državne tožilke v Celju je utemeljen v obsegu, kot je odločeno v izreku tega sklepa.

Po določbah 2. odstavka 205. člena ZKP vrhovno sodišče lahko podaljša pripor, če zoper priprtega teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad 5 let, če je bil priprti s sklepoma preiskovalnega sodnika in senata okrožnega sodišča po 25. členu ZKP v priporu 3 mesece, če je podaljšanje pripora pisno in obrazloženo predlagal preiskovalni sodnik ali državni tožilec in če sta obdolženec in zagovornik imela najmanj tri dni pred iztekom roka možnost, da se izjavita o predlogu za podaljšanje pripora.

V obravnavanem primeru je bila zoper vse štiri priprte obdolžence uvedena preiskava tudi zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ, ki je zanj predpisana kazen zapora do 10 let. Preiskava ni bila končana iz opravičljivih razlogov; gre za obsežno zadevo, v kateri je vpletenih 9 obdolžencev z različnimi vlogami pri nakupu in razpečevanju heroina, ki so v medsebojnih povezavah v različnih oblikah in so v številnih primerih vsakodnevno preskrbovali uživalce mamil na c. območju skozi daljši čas. Zaradi tega je bilo treba zaslišati veliko prič in zbrati ter preučiti obsežno dokazno gradivo. Zato preiskave kljub intenzivnemu delu ni bilo mogoče končati v roku 3 mesecev, kolikor sme trajati pripor po sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora, ki jih izda preiskovalni sodnik in senat okrožnega sodišča. Pristojna okrožna državna tožilka v Celju je dne 11.7.2005 vložila pisni obrazloženi predlog za podaljšanje pripora, zagovorniki so ga prejeli isti dan, obdolženci pa naslednji dan. Zagovorniki vseh priprtih obdolžencev in obd. M.J. sam so nanj odgovorili. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da so izpolnjeni formalni pogoji za vsebinsko odločanje o predlogu, razen glede predloga za podaljšanje pripora obd. M.J. Temu obdolžencu poteče pripor, ki ga je podaljšal zunaj razpravni senat Okrožnega sodišča v Celju s sklepom z dne 7.6.2005 (list. št. 766 a) dne 26.7.2005, vendar do tega dne ne bo iztekel rok za podaljšanje pripora za dva meseca po odločbi zunaj razpravnega senata na podlagi 2. odstavka 205. člena ZKP. Ta rok poteče dne 9.8.2005, zato Vrhovno sodišče ne more odločati o podaljšanju pripora obd. M.J., dokler senat okrožnega sodišča ne podaljša pripora za celotno dobo 2 mesecev po 2. odstavku 205. člena ZKP in je obdolženec dejansko priprt vso to dobo.

Sicer pa Vrhovno sodišče pritrjuje predlogu za podaljšanje pripora, da glede obd. Z.M., J.B. in D.S. obstaja utemeljen sum, da so storili kazniva dejanja, zaradi katerih je uvedena preiskava, da pri vseh treh obdolžencih obstaja ponovitvena nevarnost, pri obd. J.B. pa tudi begosumnost in da je pripor sorazmeren, nujen in neizogiben ukrep za varnost ljudi, ker z drugim ukrepom ne bi bilo moč zagotoviti, da obdolženci ne bi ponovili kaznivo dejanje oziroma, da obd. B. ne bi odšel iz Slovenije.

V pravnomočnem sklepu v preiskavi se ugotavlja, da je obd. Z.M. v času od 25.1. do 5.3.2005 v Ljubljani in okolici prodal soobd. J.B. v osmih primerih skupaj najmanj 123 gramov heroina, od tega vselej, ko je bila količina ugotovljena, najmanj 10 gramov. Dokazi za utemeljitev suma so bili zbrani že v predhodnem postopku s posebnimi metodami (prisluškovanjem in snemanjem telefonskih razgovorov, tajnim opazovanjem in sledenjem). V preiskavi se je z nekaterimi zagovori in zaslišanimi pričami utemeljenost suma potrdila. Vrhovno sodišče pritrjuje predlogu, da je na podlagi teh okoliščin upravičen sklep, da je obd. M. v razmeroma kratkem času redno oskrboval obd. B. z večjimi količinami nevarnega mamila heroin, ki je v poulični preprodaji ogrožalo zdravje in življenje večjega števila uživalcev mamila. Na ponovitveno nevarnost kaže tudi okoliščina, da je obd. M. imel dostop do večjih količin mamila v zelo kratkem času, torej je imel zanesljive in dobre vire za nabavo heroina, razmeroma velik vpliv in vlogo v verigi preprodajalcev. Okoliščina, da je priprt tudi obd. J.B., ki mu je obd. M. prodajal mamilo, ne zmanjšuje ponovitvene nevarnosti, saj pouličnih preprodajalcev ni posebno težko pridobiti, kot je to ugotovil že senat Višjega sodišča v Celju v sklepu z dne 6.6.2005 (list. št. 753), s katerim je zavrnil pritožbo njegove zagovornice zoper sklep o podaljšanju pripora. Navedba v predlogu za podaljšanju pripora, da obstaja nevarnost, da bi obdolženčeva intimna prijateljica pomagala spraviti obd. M. v stik z uličnimi preprodajalci mamil, ker je to že storila, ni pavšalna, kot to meni obramba, ampak tak zaključek temelji na konkretni okoliščini.

V zvezi s predlogom obrambe obd. M., da se kazenski postopek zoper njega izloči in dokonča posebej, Vrhovno sodišče pripominja, da po določbah 1. odstavka 33. člena in 1. odstavka 32. člena ZKP o takem predlogu ne more odločiti to sodišče. Obd. J.B.-ju se v 52-ih točkah sklepa o preiskavi očita, da je od aprila 2004 do prijetja 26.4.2005 v velikem številu primerov kot ulični preprodajalec dnevno oskrboval številne uživalce mamil na c. območju s heroinom. Heroin je kupoval od obd. Z.M., D.S., D.P. in B.B. V razpečevanje heroina je vključil tudi obd. S.S. in A.S. Tudi za tega obdolženca je policija s posebnimi ukrepi zbrala dovolj dokazov za utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja, ki ga dokazi, izvedeni v preiskavi, niso omajali.

Vrhovno sodišče pritrjuje predlogu državne tožilke, da okoliščine, da ima obd. B. državljanstvo BIH, da starši tega obdolženca živijo v BIH, kjer imajo tudi premoženje, da je obdolženec tja pogosto odhajal za več dni, da ga na bivanje v Sloveniji nič ne veže, saj tu ni niti zaposlen, nasprotno, v teku je še drug kazenski postopek zoper njega, da je za kaznivo dejanje, zaradi katerega je priprt, predpisana dolgotrajna kazen zapora, kažejo na nevarnost, da bi se s pobegom v BIH poskušal izogniti kazenski odgovornosti za obravnavano kaznivo dejanje. Ponovitvena nevarnost izhaja iz okoliščin, da je obd. J.B. razmeroma dolgo dobo dnevno oskrboval veliko število kupcev na določenem območju s heroinom, ki je zelo nevarno mamilo, da je imel poleg obd. M. kot najpogostejšega dobavitelja še druge in je torej zato dobro poznal razmere tako med uživalci mamil kot za nabavo heroina in da je s to kaznivo dejavnostjo pridobival znatna sredstva za življenje brez dela, kot je to navedeno v predlogu za podaljšanje pripora. Obramba zato nima prav, ko v odgovoru na predlog trdi, da ponovitvena nevarnost ni obrazložena.

Enake razloge glede utemeljenosti suma o storitvi kaznivega dejanja in o ponovitveni nevarnosti kot pripornem razlogu kot za obd. J.B. predlog navaja tudi za obd. D.S. Vrhovno sodišče te razloge sprejema. Okoliščine, da je bil obd. D.S. tudi sam uživalec mamil, da je zoper njega vložena obtožnica zaradi enakega kaznivega dejanja, storjenega v letu 2003 in da je bil že večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, dodatno utemeljujejo nevarnost, da bi na prostosti ponovil kaznivo dejanje.

Okoliščina, da so bile tri priče od tistih, ki jih našteva predlog državne tožilke, že zaslišane, kot to opozarja obramba, ne vpliva na utemeljenost predloga, da se pripor podaljša; če bo preiskava zaradi tega prej končana, bo prej prišlo do odločitve o morebitnem nadaljevanju postopka in priporu.

Četudi obd. D.S. zaradi dejstva, da je priprt, ne jemlje več mamil, ta okoliščina le neznatno zmanjšuje ponovitveno nevarnost, zaradi obstoja drugih omenjenih okoliščin pa je ne odpravlja.

Predlog državne tožilke upravičuje podaljšanje pripora za dva meseca in petnajst dni tudi s tem, da je med poletjem zaradi dopustov težje dobiti na sodišče priče, ki jih je treba zaslišati, ne pa s tem, da je tolikšen čas potreben zaradi sodnih počitnic, kot to trdi obramba v odgovoru na predlog.

Vrhovno sodišče sodi, da je v danem primeru pripor kot poseg v pravico obdolžencev do prostosti sorazmeren in neobhoden ukrep glede na stopnjo ogrožanja zdravja in življenja velikega števila uživalcev mamil, ki so jih obdolženci oskrbovali neposredno ali posredno s heroinom in glede na nevarnost, da bi se tako škodljivo dejavnostjo nadaljevali.