Jedro

Zamuda roka za vložitev pravnega sredstva, do katere pride, ker o prošnji za BPP še ni odločeno oz. je BPP odobrena kasneje, sama po sebi ne more biti zadosten razlog za utemeljevanje, da je zadeva očitno nerazumna, ker bo predlog za dopustitev revizije kot prepozen zavržen.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 812/2012 z dne 22. 3. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 22. 11. 2011 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z vložitvijo izrednega pravnega sredstva zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1499/2011 z dne 12. 10. 2011. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je bila izdana v ponovljenem postopku, potem ko je to sodišče s sodbo I U 2206/2011 z dne 16. 2. 2012 odpravilo prejšnjo zavrnilno odločbo za BPP in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku organ ugotavlja, da želi tožnik vložiti revizijo zoper sodbo II Cp 1499/2011, s katero je višje sodišče zavrnilo njegovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje II P 2459/2008. Organ nadalje ugotavlja, da je vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi 18.250,00 EUR, zato revizija ni dovoljena na podlagi drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in bi jo bilo mogoče vložiti le ob izpolnjevanju pogojev iz 367.a člena ZPP (t. i. dopuščena revizija). Ker pa mora biti predlog za dopustitev revizije vložen v 30 dneh od vročitve pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ta pa je bila v konkretnem primeru tožnikovi pooblaščenki vročena 9. 11. 2011, se je navedeni rok iztekel 9. 12. 2011, pri čemer iz vpisnika ne izhaja, da bi bila revizija vložena. Na podlagi tega organ ocenjuje, da tožnik zaradi zamude roka s predlogom za dopustitev revizije ne bi bil uspešen in da prepozno vlaganje pravnega sredstva pomeni, da gre za očitno nerazumno zadevo, v kateri je pričakovanje prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Ker ni izpolnjen pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), organ tudi ni ugotavljal tožnikovega finančnega položaja.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je neutemeljena trditev, da v zadevi ne gre za vrednost 40.000 EUR. Pojasnjuje, da ni imel možnosti, „da bi se branil pred odločitvijo“ višjega sodišča in ni imel možnosti, da bi že na prvi obravnavi uporabil sredstva, ki so bila krivično in zmotno uporabljena. V postopku so se izživljali in manipulirali z njim ter mu preprečevali zagovor s pričami, ki jih je predlagal. Meni tudi, da je strokovna služba Okrožnega sodišča zavlačevala z odgovorom na prošnjo za BPP in s tem zavestno ovirala njeno pridobitev, s čimer je pridobila na času. Na ta način je pretekel tudi rok za pravočasni postopek za revizijo.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na uporabi 24. člena ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vlagati v postopku pravna sredstva in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva med drugim očitno nerazumna, če je pričakovanje prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

V zadevi ni sporno, da je tožnik zaprosil za odobritev BPP zaradi vložitve revizije zoper drugostopenjsko sodbo II Cp 1499/2011 z dne 12. 10. 2011. Prav tako ni sporna ugotovitev, da je navedeno sodbo tožnikova pooblaščenka prejela 9. 11. 2011. Kot je razvidno iz izpisa P vpisnika Okrožnega sodišča v Ljubljani za zadevo II P 2459/2008, ki se nahaja v upravnih spisih, je bila v njej kot vrednost spornega predmeta naveden znesek 18.250 EUR, ki ga je organ navedel tudi v izpodbijani odločbi. Tožnikova drugačna, a neobrazložena trditev je zato neutemeljena.

Glede na vrednost spornega premeta je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev, da v tem primeru revizija ni dovoljena na podlagi drugega odstavka 367. člena ZPP, po katerem je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija). V primerih, ko revizija ni dovoljena po navedenem odstavku, je po tretjem odstavku istega člena dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija), kar stori zlasti v primerih, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali pa če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. V takem primeru mora stranka v skladu z drugim odstavkom istega člena vložiti najprej predlog za dopustitev revizije. Predlog mora biti vložen v 30 dneh od vročitve pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena ZPP).

V obravnavanem primeru ni sporno, da se je omenjeni 30-dnevni rok iztekel 9. 12. 2011. Kljub temu pa tožnik po mnenju sodišča upravičeno opozarja, da je bil rok zamujen zaradi dosedanjega poteka postopka v zvezi z odločanjem o njegovi prošnji za BPP. Kot je razvidno iz predloženih upravnih spisov, je organ tožnikovo prošnjo prejel 22. 11. 2011, torej pred potekom roka za vložitev predloga za dopustitev revizije. Prva zavrnilna odločba z dne 24. 11. 2011 je bila odposlana 29. 11. 2011 (v spisu ni povratnice o vročitvi). Ker je bila nato s sodbo I U 2206/2011 z dne 16. 2. 2012 zaradi ugotovljene nezakonitosti odpravljena, se je postopek odločanja vrnil v fazo, ko o tožnikovi prošnji za BPP še ni bilo odločeno.

Vrhovno sodišče RS je v sklepu I Up 211/2011 z dne 5. 5. 2011 zavzelo stališče, da je vročitev odločbe o odobritvi BPP po izteku rokov za opravo pravnega dejanja v postopku, za katerega je BPP odobrena, lahko upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. To stališče je bilo sicer sprejeto v zvezi z odobritvijo BPP za upravni spor, vendar po mnenju sodišča ni razloga, da ga ne bi bilo mogoče upoštevati tudi v obravnavani zadevi, ki se nanaša na izredno pravno sredstvo v pravdnem postopku. Razlogi za vrnitev v prejšnje stanje, ki jih v primeru upravnega spora določa prvi odstavek 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), in prvi odstavek 116. člena ZPP za pravdni postopek, so namreč enaki (zamuda roka iz opravičenega vzroka po ZUS-1 oz. zamuda roka iz upravičenega razloga po ZPP).

Navedeno za obravnavani primer pomeni, da zamuda roka za vložitev pravnega sredstva, do katere pride, ker o prošnji za BPP še ni odločeno oz. je BPP odobrena kasneje, sama po sebi ne more biti zadosten razlog za utemeljevanje, da je zadeva očitno nerazumna, ker bo predlog za dopustitev revizije kot prepozen zavržen. Pri tem ni nepomembno, da tožnik do poteka roka sam – brez odvetnika – niti ni mogel vložiti izrednega pravnega sredstva (tretji odstavek 86. člena ZPP).

Glede na navedeno in ker v zadevi še ni potekel šestmesečni objektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku revizije, ki teče od dneva zamude (tretji odstavek 117. člena ZPP), je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.