Jedro

Dolžnik med drugim trdi, da upniku ne dolguje ničesar (zastaranje terjatve uveljavlja zgolj iz previdnosti). Te trditve pa ni mogoče razumeti drugače kot tako, da zanika obstoj poslovnega razmerja z upnikom, za zanikana dejstva pa objektivno niti ni mogoče predlagati dokazov. Ker je dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja med strankama na upniku, je bilo v tej fazi postopka za obrazloženost ugovora dovolj, da je dolžnik obstoj razmerja z upnikom zanikal.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Postojni z dne 24.5.2002, opr.št. Ig 2002/00105-6, se razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Kopru. Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ker je ugotovilo, da dolžnik za svoje trditve v njem ni predložil nobenih dokazov. Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo, predlagal njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje; hkrati je uveljavljal povrnitev stroškov postopka. V pritožbi izraža mnenje, da ugovorna navedba, da upniku ničesar ne dolguje, vsebuje obrazložitev ugovora tako po temelju, kot po višini. Upnik je namreč predlogu za izvršbo priložil le fotokopijo računa št. 51/99 in fotokopijo prometne kartice, to pa nista verodostojni listini v smislu 23. čl. ZIZ, saj dokumenta nista niti overjena, prometna kartica pa je nepreverjena. Noben predložen dokument v postopku ni bil obravnavan. Do tega je prišlo zaradi bistvene kršitve določb postopka, storjene s tem, da sodišče ni razpisalo naroka za obravnavano odgovora na ugovor, ki bi ga po mnenju dolžnika pred izdajo izpodbijanega sklepa moralo razpisati oz. bi vsaj to bilo smotrno, saj je upnik v odgovoru na ugovor, ki dolžniku niti ni bil vročen, smiselno navajal le tisto, kar je navajal že v predlogu za izvršbo. Z neopravo naroka in nevročitvijo odgovora na ugovor pa je prišlo do kršitve načel kontradiktornosti postopka in je bila zagrešena bistvena kršitev določb postopka po 8. točki 339. čl. ZPP, izreka izpodbijanega sklepa pa tudi ni mogoče preizkusiti, s čimer je prišlo do kršitve 14. točke 339. čl. ZPP. Pritožba dolžnika je utemeljena. V obravnavanem primeru je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). V njem je navedeni sklep izpodbijal v delu, s katerim mu je naloženo, da poravna terjatev. Za takšen ugovor se šteje, da je obrazložen, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (2. odst. 61. čl. ZIZ). V obravnavanem ugovoru pa dolžnik med drugim trdi, da upniku ne dolguje ničesar (zastaranje terjatve uveljavlja zgolj iz previdnosti). Te trditve pa po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče razumeti drugače kot tako, da zanika obstoj poslovnega razmerja z upnikom, za zanikana dejstva pa objektivno niti ni mogoče predlagati dokazov. Ker je dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja med strankama na upniku, je bilo v tej fazi postopka za obrazloženost ugovora dovolj, da je dolžnik obstoj razmerja z upnikom zanikal. Ker je torej ugovor dolžnika utemeljen, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je to razvidno iz izreka (2. odst. 62. čl. ZIZ), pri čemer bo o terjatvi in stroških odločalo v sledečem pravdnem postopku v izreku navedeno sodišče, ki je za to pristojno na podlagi 7. tč. 32. čl. in 48. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ostalih pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče ni presojalo, ker za odločitev v obravnavani zadevi niso bile ključnega pomena.